Ženska v razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije

221 Pages·1980·44.269 MB·Slovene

by  Vida Tomšič

VIDA TOMŠIČ
ŽENSKA V RAZVOJU
SOCIALISTIČNE
SAMOUPRAVNE·
JUG.OSLAV IJE .
1
ioJo9Ua
OHK .. Soc
·1 -
398
C·
z
1
TOMSIC V. ~
Z ~
enska
<:: .
1 c
1 c
a::J .
. 1 -~·
z
1
1 1
..."
1 ..."
i.
COBISS 0
·nE/nZ
'· DELAVSKA ENOTNOST /NAŠA ŽENA
Ljubljana 1980 .

PREDGOVOR K SLOVENSKI IZDAJI
Knjiga »Ženska v razvoju socialistične samoupravne Jugo
slavije« ima svojo zgodovino. Najprej je to bila obsežnejša·
informacija, ki smo jo pripravili 1971. leta v okviru akcije
Organizacije združenih narodov za strategije
uresničevanje
drugega desetletja razvoja OZN (1971-1980) . Kot ena izmed
t.i. nacionaln[h študij je naša informacija prispevala k obrav
navi teme »Zenska in razvoj« v sedemdesetih Jet v
začetku
komisiji ECOSOC za socialni razvoj. Kasneje je bila objav
ljena v !eviji »Ž.ena danas« 1973. leta (štev. 270) pod naslo:..
vom »Zenske Jugoslavije v gospodarskem in družbenem ra-
. zvoju dežele«. · · ·
V letu 1975, ki ga je Organizacija združenih narodov
proglasila za Mednarodno ieto žensk, je konferenca za vpraša
nja družbenega položaja žensk Jugoslavije dala pobudo za
pripravo nove publikacije o ženskah Prejšnje
Jugoslavije~
publikacije o tej temi so pošle in jih je presegel. Vsebina
čas
Mednarodnega leta žensk in sedanjega desetletja_ OZN za.
ženske (1976-1985) je bila opredeljena z geslom: »Enako
pravnost, razvoj, mir«. V mednarodni skupnosti raste spo-
. znanje, da zahteva po spreminjanju vloge žensk v družbi ne
izhaja zgolj iz humanitarnih pobud in da je celovito
vključeva­
nje žensk v razvojna prizadevanja na vseh - od
področjih
materialne proizvodnje in do kulturne
političnega odločanja
ustvarjalnosti-kot tudi njihov enakopravnejši delež v sadovih
razvoja nujen pogoj za vsestranski napredek vsake posamezne
družbe kakor tudi celote mednarodnih odnosov. To pa za
hteva tudi do neke mere prikazovanje položaja
drugačno
žensk oziroma poti za njihove enakopravnosti v
uresničevanje·
5
okviru ra&oja dežele .. Zato se je konferenca za vprašanja
družbenega položaja žensk Jugoslavije naj •b i avtor
odločila,
omenjene informacije za OZN na njeni osnovi pripravil novo .
publikacijo. Tudi ta naj bi služila predvsem za informacijo ·
· tujemu· Konferenca za vprašanja družbenega položaja
bralcu~
. žensk Jugoslavije je opredelila koncept in vsebino publikacije,
oblikovala izdajateljski svet in. sklenila pogodbo z izdajatelj
sko organizacijo »Jugoslovenski pregled<< v Beogradu .
. Med delom o novem besedilu knjige se je pokazalo, da je
na prvi pogled preprosta naloga -opremiti prejšnjo informa
cijo z novimi podatki - v resnici težka. Vprašalnik OZN, po
katerem se je ravnala prva publikacija, je bil prilagojen pot re-·
. bam vzporednega prikazovanja dežel in je zato pu
različnih
ob strani številne posebnosti naše dežele, ki jih kaže
ščal
-opisati, napraviti naše izkušnje·razumljive. Obrav
če ho.čemo
. navanje dejstev in dejavnikov v zvezi s spreminjanjem polo
žaja ženske in z njenim prispevkom k celotnemu razvojnemu
procesu dežele je vsekakor izzivalna naloga. Poskušali smo
. tujemu bralcu kratko a razumljivo prikazati celoto družbenih
in odnosov pri nas, posebej v okviru sprememb, ki
političnih
·jih uveljavlja ustava SFRJ iz leta 1974 in tistih, ki spremljajo
njeno O tem imamo danes pri pas· veliko
uresničevanje.
gradiva. Poleg in znanstvenih študij se Je nabralo
političnih
veliko razprav, in drugih podatkov o razvoju SFRJ.
statističnih
Mednarodno leto žensk, desetletje OZN za ženske in mednaw
rodno leto otroka so bili dodatna vzpodbuda za številna nova .
analize, znanstvena dela, razprave o položaju žen
poročila,
ske, družine, otroka. V tem okviru so tekle pomembne raz..;
prave tudi v SFRJ leta 1978, ob sprejemanju po
Skupščini
sebne Resolucije o glavnih smereh družbenega delovanja za
zboljšanje. družbenoekonomskega položaja in vloge ženske v
samoupravni družbi. V publikaciji, kakršna je
socialistični
pred vami, ni bilo predstaviti vsega gra.-:
mogoče obstoječeg!l
diva, niti ni to bil njen namen. Izbrali smo le najvažnejša
vprašanja, da bi na ta prikazali celoto razvojnega pro
način
cesa. in bistvo jugoslovanskih teženj in poti v izgrajevanju
samoupravne družbe enakopravnih narodov in
socialistične
·.ljudi.
Pri tem delu smo uporabili- mnogo objavljenih gradiv,
-vendar vire navajamo le, kadar je šlo za njihovo neposredno
uporabo oziroma za citate. O tem, kako predstaviti nekatera
vprašanja, smo razpravljali z odgovornimi
družbenopolitič-
·6
nimi delavci. Težko bi se bilo zahvaliti vsem, ki so pomagali
· . pri pisanju .publikacije. Sam poskus, da opišemo
pričujoče
· položaj ženske v Jugoslaviji v razvoju dežele,. je pripeljal dQ
posvetovanj s širokim krogom tovarišic in tovarišev. ·Vendar
moram posebej poudariti dragoceno sodelovanje Hristine Pop
Antoske in Ike Kekic v celotnem nastajanju knjige, od obliko
vanja informacije za OZN dalje. Prav tako moram poudariti
pomoč dr. Vide. Čok, Dušanke Kovačevic in Sane Salahovic.
Za interpretacijo uporabljenega gradiva in za predstav
način
ljanja informacij pa seveda odgovarjam sama.
Ob slovenski izdaji naj še dodam:
»lugoslovenski pregled« pravkar tiskanje angle
končuje
škega prevoda te knjige in čez nekaj mesecev izide francoski.
Ob pripravljanju te publikacije sem bila vse bolj prepričana,
da bo opravila svojo vlogo toliko bolje, kolikor bolj bomo tudi
·. sami svoj današnji položaj razumeli kot plod preteklih bojev
in dosedanjega razvoja. Zato sem z veseljem sprejela zanima
nje in pripravljenost »Delavske enotnosti« in »Naše žene« za
slovensko izdajo. Pri tem pa morda ne gre Je za nekak
za razgovore s tujci in za nastope na mednarodnih
priročnik
je prvotna informacija bila namenjena. V
srečanjih- čemur
razpravah o mnogih današnjih vprašanjih se je pokazalo, da ni
odveč, če imamo pred očmi vso Jugoslavijo in naš pretekli
razvoj, v katerem smo na nekatera danes vprašanja
pereča ž~
odgovorili oziroma se dogovorili za smer njihovega reševap.ja.
Tako se zdi, da bo lahko služila tudikot priročen razgled skozi
prehojenp pot. Posebej prispevajo k taki uporabi pri našem
vsakdanjem delu tudi pregled pravne ureditve položaja žensk
v ~ugo~lavijf in statističn_i po_datjci o posameznih VJ?!.ašanj!h.
Pn pr1praV1 slovenske · Izdaje 1e pomagala tovans1ca Z1va
Beltram.
1
Vida TOMŠIČ
7.

UVOD
Knjiga opisuje napore in dosežke na poti k enakopravnosti žensk
v federativni republiki Jugoslaviji. Naš pogled na boj za
Socialistični
enakopravnost in emancipacijo žensk je zahteval, da prikažemo ta
boj v zgodovinski perspektivi in kot sestavni del boja delavskega
razreda ter flelovnega ljudstva za socialno in nacionalno osvoboditev.
Kar zadeva cilje ili metode boja za enakopravnost žensk, menimo, da
je potrebno stalno ponavljati vprašanje: enakopravnost glede na
koga in kako. če poskušamo odgovoriti na tako zastavljeno vpraša
nje, lahko takoj ugotovimo, da ne gre samo za nekatere formalne
pravice žensk, ki bi jih izenačevale z obstoječimi pravicami moških.
Znano je, da tudi moški,. zlasti delavci, delovni kmetje, delovna
inteligenca v družbenih ne uživajo vseh pravic,
določenih okoliščinah
oziroma da so mnogi tudi brezpravni. Zato ni človekove emancipa
cije, ne velja za oba spola·. Zatorej tudi ni
če mogoče pri~a~v~tj.ooja
. .. .
prQti žensk zunaj skupnega boja delavskega ra-
Qeenakopr~vnosti.
zreda in vseh naprednih družbenih sil za uresn.iče,nj~ .vseh človekovih
pravic. V tej knjig}-posk.ušamo pokazati, kako so se oblikovali cilji
boja ter po kakšni poti oziroma kako smo te· cilje uresničevali v
Jugoslaviji. ·
I. Menili smo, da je nujno prikazati ekonomske in družbenopoli
tične razmere v stari Jugoslaviji (1918-1941) ter narodnoosvobodilni
boj (1941-1945), da bi spoznali, iz je zrasla ·naša
česa socialistična
samoupravna skupnost narodov in narodnosti. Pri tem zlasti opozar
jamo na naslednje:·
- kakšne so bile razmere .v ekonomsko in družbeno nerazviti
državi, ki so zahtevale globoke in vsestranske družbene spremembe,
krogi v stari Jugoslaviji pa jih niso
vladajoči buržoazno-monarhistični
· bili pripravljeni izpeljati. Delovno ljudstvo je izgubilo sleherno upa-
9
· nje, da inu bo kapitalistična vlada dala kruh, pravice in demokratične·
svoboščine; ·
· - kako so te razmere pogojile zavesten, organiziran boj delav
skega razreda na vseh delovnih množic za vrednej
čelu uresničenje
šega življenja, za nacionalno in ekonomsko enakopravnost.
resnično
Delavski razred je hkrati. zahteval tudi enakopravnost žensk. Spo
znanje utemeljiteljev znanstvenega socializma o tem, da je nujno
treba odpraviti diskriminacijo žensk in enakopravnosti
uresničevanje
žensk vključiti v skupni program, so postopoma sprejeli vsi resnični
borci za človekovo emancipacijo, za osvoboditev dela in za nove
družbene odnose. Tako so tudi tiste ženske, ki so se dotlej
ločeno
bojevale za pravice žensk, lahko vtkale svoje cilje v skupen
politične
boj delovnih ljudi za korenite ekonomske, družbene in politične
spremembe;
- kako je bila edino partija Jugoslavije v težkih
Komunistična
notranjih in mednarodnih okoliščinah sposobna voditi boj, ko se vse
parlamentarne stranke stopile na pot izdajstva in se
meščanske
povezale s okupatorji, da bi branile svoje privilegirane
fašističnimi
družbene položaje. Komunistična partija ni prišla na čelo boja za
novo družbo samo zato, ker je imela jasna in programska
teoretična
ampak tudi zato, ker se je bil sleherni preganjane
stališča, člante
organizacije pripravljen bojevati za proklamirane cilje tudi za ceno
svojega življenja. . . ·
· Prelomno obdobje je nastopilo z narodnoosvobodilnim bojem in
socialistično revolucijo (1941-1945), ko se je na naših tleh, na tleh
·okupirane in razkosane Jugoslavije, pod. vodstvom Komuni
začela
partije splošna ljudska vstaja in koje bila ustanovljena najširša
stične
politična množična organizacija, Narodnoosvobodilna fronta, za boj
proti tujim okupatorjem in za osvoboditev domovine. Narodnoosvo
bodilni boj je imel zato od vsega začetka značaj ljudske, v bistvu
revolucije, v kateri so poleg razredno zavednih delavcev
socialistične
sodelovale vse rodoljubne sile, in to v vseh
množično demokratične
oblikah boja - od političnega do vojaškega. ženske so se bojevale iz
enakih pobud kakor moški, vendar jih je še dodatno pritegovala tudi
vodilnih sil narodnoosvobodilnega boja, da obenem uve
odločnost
ljavijo popolno enakopravnost spolov. V boju je enakopravnost
postajala stvarnost v vrstah -borcev in v novem družbenem sistemu, ki
je nastajal iz boja. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja je name
,njalo veliko skrb vsebinam in oblikam dela med ženskami ter organi
zirani udeležbi žensk v boju, ker je bilo da je udeležba
prepričano~
žensk pomena za uspeh revolucionarnega
odločilnega partizanskega~
boja, kakor tudi za prihodnjo organizacijo družbe.
10
\ .
.I I. Največji del knjige:je P?svečen informaciji o povojnem ob~
dobju revolucionarnih sprememb ter o dosežkih ekonomskega ra~
zvoja in programskih ciljev v družbeni graditvi
uresničevanja sociali~
stične samoupravne družbe. Prikazani so med seboj pogojeni procesi:
razvoj socialističnega političnega sistema, ekonomski razvoj države
in proces osvobajanja dela kot odločilni dejavnik tudi za emancipa
cijo žensk. Ker smo želeli kako nastajajo temelji novega
prikazati~
položaja delavca in to pa so hkrati tudi temelji novega
občana,
položaja ženske v družbi in družini, se v tem poglavju ustavljamo
zlasti pri tistih spremembah, ki jih znanstveni socializem .šteje za
To
temeljne, da bi v celoti odpravili diskriminacijo žensk. pa so:
ukinitev zasebne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in uvedba druž-.
bene lastnine kot temelja samoupravljanja; pospešen ekonomski in
družbeni ki žensk in moških v zdru
ra~voj, omogoča vključevanje
ženo delo ter postopno· izginjanje funkcije družine;
gospodars~e
razvoj tistih samoupravnih in političnih družbenih institucij, prek
katerih združeni delavci in postopoma obvladujejo celotno
občani
družbeno reprodukcijo in v tem okviru podružbljaj o funkcije družine
in gospodinjstva. .
III. ·Posebno poglavje je namenjeno teoriji in praksi usmerjanja
prdcesa emancipacije žensk. Na podlagi·s poznanj klasikov znanstve
nega socializma opozarjamo mi ustvarjalno uporabo marksizma v
programu ZKJ in na akcijo subjektivnih sil miše družbe.
Programski cilji so že v velikem delu dobili svoje mesto v ·
političnem in ekonomskem sistemu, kakor je to zapisano v ustavi in
zakonskih predpisih, .ter v akciji p'olitičnih sil, ki usmerjajo družbeni
razvoj. Dolgoročni proces, prek katerega se uresničuje odpravljanje
diskrimina~ije žensk in uveljavljajo vse človekove pravice, ne more
potekati sam od sebe, kot stihijski proces materialnega razvoja,·
četudi je pospešen. ekonomski razvoj neizogiben pogoj za vse spre
membe. Zato opozarjamo na vse vzvode in. nosilce sprememb, od
družbenopolitičnih organizacij_ do zakonodajnih uiq-epov.
IV. Ker je težišče v našem izhodišču na prikazovanju idejnopoli
temeljev za delovanje samoupravnega družbe
tičnih socialističnega
nega sistema, kar zadeva vprašanja, ki so pomembna za
uresničeva­
nje enakopravnosti žensk, dajemo krajše prikaze o posameznih
od ekonomskega do mednarodnega. se, da bi
področjih, Z~vedamo
bilo koristno povedati o industrializaciji in urbanizaciji, o zapo
več
slovanju žensk, o zaščiti pri delu, o razvoju kmetijstva in vasi, o
izobraževanju kakor tudi o zdravstvenem varstvu in socialnem za va- ·
rovan ju, in to na podlagi obstoJečih in morda še novih 'analiz. Vendar
pa menimo, da že besedilo te publikacije, dopolnjeno s statistični.mi
11
tabelami in pregledom pravnih predpisov, vpogled v doslej
omogoča
doseženo stopnjo razvoja. Mepili smo, da je širšega pomena, če
opozorimo tudi na nekatera vprašanja, pa so videti obrobna, o.
čeprav
katerih pa prav zdaj razprava v naši javnosti (npr. o naravi
teče
zaščitnih ukrepov v prid ženske-delavke in podobno).
V. Tudi v poglavju o zakonski zvezi, družini, gospodinjstvu in
otroškem varstvu ostajamo bolj pri opisovanju razvoja
političnih
stališč, pravnega razvoja ter opozarjanju na sedanje ustavne in
. zakonske rešitve, medtem ko je dokumentacija v številkah, diagra
mih in podobnem zapostavljena. Nekoliko širše infotmiramo o ra
zvoju družine vse do leta 1974, ko je bila v ustavi SFRJ
načrtovanja
in v ustavah vseh republik in pokrajin opredeljena svoboda
odločanja
o ·rojstvu otrok kot nova človekova pravica. .
VI. V poglavju o mednarodnih zvezah se omejujemo na prikaz
tistih dejavnosti, ki se neposredno povezujejo z žensko tematiko,
se popolnoma zavedamo pomena .vseh mednaro
četudi odločilnega
dnih akcij, ki jih vodijo danes države in dežele v razvoju
neuvrščene
za spremembo današnjega položaja narodov in posameznikov. Boj za
novo mednarodno ekonomsko in politično ureditev .obravnavamo
kot najboljši okvir, v katerem morajo dobiti prostor vse specifične
mednarodne dejavnosti držav, političnih in družbenih organizacil, ki
se ukvarjajo s položajem žensk. obravnavanje ženskih pro
Ločeno
blemov tudi v svetovnih razsežnostih bi lahko imelo samo nasproten
Toda tema o mednarodnih odnosih nasploh bi nas pripeljala
učinek.
zato dajemo tudi v tem delu samo ožjo informacijo.
predaleč,
* * *
Naposled pa je potrebno· dati bralcu še dodatno pojasnilo in
opozorilo. Samo mimogrede in nepopolno opozarjamo na znatne
razlike znotraj Jugoslavije, na razlike med republikami in pokraji
narna v materialnem razvoju, v zgodovini, kulturi, tradicijah, ki pa
pogosto še posebej vplivajo na položaj žensk. Vendar te razlike niso
bistvene, ker niso kvalitativne. To so razlike v stopnji razvitosti
posameznih okolij, ki zahtevajo posebne napore za ustrezno konkre
tizacija splošno sprejetih in z ustavo zagotovljenih pravic v lastnih
razmerah.
Jugoslavija kot zelo nerazvita in v vojni opustošena država se je
začela po drugi svetovni vojni pospešeno ·razvijati. Zaradi svoje
raznolikosti deli v tem procesu po eni strani usodo držav, ki so komaj
stopile iz naturalnih odnosov, po drugi strani pa v nekoliko razvitej
ših delih države deli usodo držav, kjer je industrializacija že v
12