Z roko v roki

208 Pages·2015·1.67 MB·Slovenian

Z ROKO
V ROKI

Zrokovroki
ZbirkaVodenjevvzgojiinizobraževanju
issn 1855-6582
Z roko v roki
Zbornikprimerovdobrihpraksvprojektu
Dvigsocialnegainkulturnegakapitala
vlokalnihskupnostihzarazvojenakih
možnostiinspodbujanje
socialnevključenosti
Uredili
MatejaBrejc
TatjanaAžman
Zrokovroki
Zbornikprimerovdobrihpraksvprojektu
Dvigsocialnegainkulturnegakapitala
vlokalnihskupnostihzarazvojenakih
možnostiinspodbujanje
socialnevključenosti
Uredili·dr.MatejaBrejcindr.TatjanaAžman
Recenzenti·dr.TatjanaAžman,dr.MatejaBrejc,dr.AndrejKoren,
mag.SebastjanČagraninLidijaGoljatPrelogar
Izdalainzaložila·Šolazaravnatelje
Dunajska104,1000Ljubljana
Lektoririranje·SaraHorvat
Oblikovanjeintehničnaureditev·AlenJežovnik,Folio
Oblikovanjenaslovnice·SašoGorjupLikovnik,b&s
Kranj·2015
©2015Šolazaravnatelje
PublikacijajesofinanciranassredstviEvropskegasocialnegasklada
vokviruprojektaDvigsocialnegainkulturnegakapitalavlokalnihskupnostih
zarazvojenakihmožnostiinspodbujanjesocialnevključenosti(skk).
Publikacijajebrezplačna.
cip–Kataložnizapisopublikaciji
Narodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana
37:316.334(497.4)(082)(0.034.2)
Zrokovroki[Elektronskivir]:zbornikprimerovdobrihpraksvprojektu
Dvigsocialnegainkulturnegakapitalavlokalnihskupnostihzarazvojenakihmožnosti
inspodbujanjesocialnevključenosti/urediliMatejaBrejc,TatjanaAžman.–
El.knjiga.–Kranj:Šolazaravnatelje,2015.–(ZbirkaVodenjevvzgoji
inizobraževanju,issn1855-6582)
Načindostopa(url):http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-81-7.pdf
Načindostopa(url):http://www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-82-4/flipbook.html
isbn978-961-6637-81-7(pdf)
isbn978-961-6637-82-4(html)
1.Brejc,Mateja
278347008
Kazalo
Mreženjezaspodbujanjerazličnihobliksocialnegakapitala
TatjanaAžmaninMatejaBrejc·7
Vakciji–prostovoljstvo
AlešUšeničnik·25
Prispevekšolprivključevanjuučencevindijakovmigrantov
všolskoinlokalnookolje
KajetanaTornič·35
Združujemosevmavricogeneracij
KarmenVidmar·43
Rudarjiizrovovvsrca
SimonaIzgoršek·55
Mladispodjetniškimpristopomdodvigasocialnegainkulturnegakapitala
SonjaKukman,MojcaBajuk,NevaBambičinKatarinaŠepetavc·67
Pozitivnivpliviprostovoljstvanadvigsocialnegainkulturnegakapitala
LidijaLampe·77
DvigsocialnegainkulturnegakapitalazZasavskopripovedko
MarijaSakelšek·83
Prostovoljstvoinmedgeneracijskopovezovanjeprispevatakdobremupočutju
insamozavestitakomlajšekotstarejšegeneracije
KatjaČuk·95
Medgeneracijskopovezovanjeinprostovoljstvovsodelovanjuzobalnimi
domoviupokojencev
GorazdLah·103
Vzornikisozakon
RenataBoštjan·111
Projekti,kiobrodijosadove
SergejaGerdej·119
5
Dvigsocialnegainkulturnegakapitalaučencev–iskanjepriložnostivokolju
ElaŽibrat·129
Priložnostzavsakogar:kulturnosodelovanjezučencišolvmreži
inbranjepodkrošnjami
MetkaTrobec·139
Šola,staršiinučnauspešnostnašihučencev
NevenkaSreš·149
Učenjejeodnos
SofijaBaškarad·157
Koreninjenje:spovezovanjempodeželjainmestadonovihintrajnihvezi
PetraLajlar·169
Učimoseprisosednjišoli
AuroraCalvet·177
Interakcijasocialnegainkulturnegakapitalatermedkulturnegadialoga
MatjažZorko·183
UstvarjalnedelavnicevsehgeneracijvSlovenskiBistrici
SimonaLuetič·195
6
Mreženjezaspodbujanjerazličnih
obliksocialnegakapitala
TatjanaAžman
Šolazaravnatelje
MatejaBrejc
Šolazaravnatelje
Osocialnemkapitalu
Koncept socialnega (in kulturnega) kapitala sodi med aktualnejše družbo-
slovnekoncepte,kisvojemestovseboljpridobivatudinapodročjuizobraže-
vanja.Izhajaizpredpostavke,daizobraževanjevplivanasocialnikapitalinda,
obratno,socialnikapitalvplivanaizobraževalnedosežke.Vtemokvirutorej
šoleinvrtciodigravajopomembnovlogo.
PojemkapitalajenapodročjeizobraževanjavpeljalBourdieu(1986),priče-
merjeopredeliltrivrstekapitala:(a)ekonomski/finančnikapital(lastnina,de-
nar),(b)kulturnikapital(stopnjaizobrazbe)in(c)socialnikapital(družbene
obveznosti). Slednja dva se pod določenimi pogoji lahko spremenita v eko-
nomski kapital. V prispevku se bomo v nadaljevanju osredotočili predvsem
nasocialnikapital.
Vliteraturinajdemorazličneopredelitvepojmasocialnikapital(Bourdieu
1986;Killpatrick,JohnsinMulford2010; oecd 2001;West-Burnham,Farrar
inOtero2007;West-Burnham2010;2011;BarleLakotainSardoč2015).Neka-
teriraziskovalcigaobravnavajokotekonomskokategorijoingatakopovezu-
jejozdobičkomteromrežjimoči,drugipagavidijoboljkotvezivoindobrobit
celotnedružbe,šeposebejpadobrobitranljivihskupin.Bourdieu(1986)tako
npr. opredeli socialni kapital na ravni posameznika in tehta njegove koristi,
kimujihprinašavključenostvnekoskupinoalimrežoodnosov.Pravi(prav
tam), da je socialni kapital količina (številčnost) in pomembnost stikov, s ka-
terimi si posameznik lahko izboljša svoj družbeni položaj. Putnam (2000) pa
izhajapriopredelitviizskupineinmeni,dajesocialnikapitallastskupine.Po
njegovem(pravtam)sesocialnikapitalnanašanastikemedposamezniki–so-
cialnemrežeternavzajemnostinzaupanje,kiizhajataiznjih.Podobnosocialni
7
TatjanaAžmaninMatejaBrejc
kapitalopredeljujetaFalkinKilpatrick,kipišeta,dagrezaodnoseinmreže,
temelječenazaupanjuinvzajemnosti,skupnihvrednotahinnormah(Kilpa-
trick,Johns,Mulford2010,113).Čeposkušamopovzeti,selahkosklicujemona
Fielda,kipravi,daodnosištejejoinčeljudjevzpostavljajo medsebojnestike
in jih vzdržujejo, so zmožni delati skupaj, da bo dosegli cilje, ki jih sami ne
morejodosečialipajihdosežejozelotežko(West-Burnham,FarrarinOtero
2007,58).Pritempajepomembnopoudarititudi,danegrelezaštevilnostin
pomembnoststikovoziromaodnosov,kijihimamo,ampakpredvsemtudiza
njihovo kakovost in trajnost. Ali, če rečemo drugače, socialni kapital je torej
valutaoziromavrednostvozadjudružbenihstikovinodnosov.Inkotpoudar-
jataBarleinSardoč(2014,12):»Socialnikapitalnemoreobstajatisamposebi,
čeneobstajamedsebojnopriznavanjemedposamezniki,kisočlanidoločene
mrežealiskupine.«
Vrednostsocialnegakapitalasekaženarazličnenačine.Takonpr.povečuje
blaginjoposameznikovindružbe.Omogočadoseganjeizbranihciljev,kibrez
njeganebibilidoseženiinnatanačinpovečujeproduktivnostskupin,orga-
nizacijindružbe(Coleman1990).Prispevakvišjikakovostiživljenjavdružbi:
zmanjšanjukriminala,zmanjšanjuzlorabeotrokinvečjivarnosti(oecd2001;
Tennent idr. 2005). Vpliva na boljše zdravje ljudi: manj psihičnih težav, hi-
trejšeokrevanje,manjkajenja,daljšeživljenje,manjdemence.Šeposebnopo-
membnoje,dazmanjšujesocialnoizolacijoposameznikov(oecd 2001,53).
Vplivatudinagospodarskorast(rast bdp)(KnackinKeefer1997),posame-
znikzvišjimsocialnimkapitalomnatrgudelalažjenajdedelo(oecd 2001,
58). Ena od pomembnih vrednosti socialnega kapitala pa je tudi vzpostavi-
tevprilagodljivihindinamičnihmrežučenja,karizboljšapretokinformacijin
skupnoučenje(oecd 2001,58).Socialnikapitalpaimalahkotudinegativno
vrednost,čejezlorabljenvosebnenameneinprinašakoristposameznikuna
račundrugih–posameznikizkoristipoznanstvozadružbenoalipoklicnona-
predovanje, četudi nima ustreznih kvalifikacij. Zlorabi ga lahko skupina, če
prinaša korist skupini na račun drugih skupin – npr. mafijske združbe, kar-
telnopovezovanje.Pomembenjetorejetičnividiksocialnegakapitala.
Socialnikapitaljepomembnopovezanzizobraževanjem(BrejcinAžman
2014).Vizobraževanjusetakosoočamosspoznanji,dasonajvečjidejavniki
tveganjaneuspešnegašolanjarevščina,družbenislojinsocialnaizključenost
ter nespodbudno (družinsko) okolje, v katerem otrok odrašča (oecd 2001,
57;West-Burnham,FarrarinOtero2007).Nizeksocialnikapitalimapritem
precej večji vpliv na razvoj in učenje otrok, kot ga imajo drugi dejavniki, z
izjemo revščine (Putnam 2000). Življenjske priložnosti in izobraževalni do-
sežkiotrok,kisosocialnodepriviligirani,soobčutnonižjiodživljenjskihpri-
8