Uredbeni del

236 Pages·2017·4.98 MB·Slovenian

Uradni list
Republike Slovenije
Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]
Št.77 Ljubljana, sreda27. 12. 2017 ISSN 1318-0576 Leto XXVII

DRŽAVNI ZBOR nepremičnine je tržna vrednost v skladu z Mednarodnimi stan-
dardi ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde
ocenjevanja vrednosti. Tržna vrednost nepremičnine odraža
3730. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin
njeno najgospodarnejšo rabo.
(ZMVN-1)
3. Modeli množičnega vrednotenja so z metodami mno-
žičnega vrednotenja določena pravila, ki opredeljujejo, katere
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in
lastnosti nepremičnine vplivajo na njeno vrednost na trgu in
prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
velikost njihovega vpliva, ter omogočajo istočasen, sistema-
tičen in enoten pripis posplošene vrednosti večjemu številu
U K A Z nepremičnin.
o razglasitvi Zakona o množičnem vrednotenju 4. Metode množičnega vrednotenja so statistične in druge
matematične metode obdelave podatkov o trgu nepremičnin za
nepremičnin (ZMVN-1)
namene določanja modelov množičnega vrednotenja.
5. Podatki o nepremičnini so podatki o lastnostih in o iden-
Razglašam Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin
tifikaciji nepremičnine, razen podatkov o lastniku nepremičnine.
(ZMVN-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na
6. Nepremičnina za namene tega zakona je nepremič-
seji dne 14. decembra 2017.
nina, kot jo določa zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin.
Nepremičnino sestavlja ena ali več enot vrednotenja.
Št. 003-02-11/2017-14
7. Enota vrednotenja je del stavbe ali del zemljišča, ki se
Ljubljana, dne 22. decembra 2017
glede na lastnosti, določene na podlagi klasifikacij namenske in
dejanske rabe, vrednoti z enim modelom vrednotenja.
Borut Pahor l.r.
8. Posebna enota vrednotenja je del, ena ali več nepre-
Predsednik
mičnin, ki se na podlagi kriterija najgospodarnejše rabe zaradi
Republike Slovenije
opravljanja dejavnosti bencinskih servisov, marin in pristanišč
ter pridobivanja električne energije vrednotijo kot ena enota.
Z A K O N 9. Lastnik ali lastnica nepremičnine (v nadaljnjem bese-
O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN dilu: lastnik nepremičnine) za namene tega zakona je oseba,
(ZMVN-1) za katero je v evidencah o nepremičninah, ki se vodijo na
podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, prevzet podatek
o lastništvu, solastništvu ali skupnem lastništvu iz zemljiške
I. SPLOŠNE DOLOČBE knjige, razen če zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin,
določa vodenje drugega podatka o lastniku dela stavbe. V tem
1. člen primeru se kot lastnik nepremičnine za namene tega zakona
šteje slednji.
(vsebina zakona)
10. Upravljavec nepremičnine za namene tega zakona
Ta zakon ureja pravila, postopke in merila za množično
je oseba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje
ocenjevanje vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji (v
nepremičnin, šteje za upravljavca nepremičnine. Določbe, ki
nadaljnjem besedilu: množično vrednotenje) za namene obdav-
se nanašajo na lastnika nepremičnine, se uporabljajo tudi za
čenja in druge javne namene, določene z zakonom.
upravljavca nepremičnine, razen če ta zakon določa drugače.
11. Oseba, ki opravlja dejavnost, je za namene tega
2. člen
zakona oseba, ki opravlja dejavnost na posebnih enotah vre-
(pojmi) dnotenja. Določbe, ki se nanašajo na lastnika nepremičnine,
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: se uporabljajo tudi za osebo, ki opravlja dejavnost, razen če ta
1. Množično vrednotenje je sistem standardiziranega oce- zakon določa drugače.
njevanja vrednosti nepremičnin na podlagi podatkov o trgu 12. Namenska raba in podrobnejša namenska raba pro-
nepremičnin in podatkov o nepremičninah, ki so vpisani v stora (v nadaljnjem besedilu: namenska raba prostora) je raba
uradnih evidencah. prostora, določena v skladu z zakonom, ki ureja urejanje in
2. Posplošena vrednost nepremičnine je rezultat množič- načrtovanje prostora.
nega vrednotenja. Posplošena vrednost je ocena tržne vredno- 13. Dejanska raba zemljišč je raba zemljišč, ki je po klasi-
sti nepremičnine, izračunane z modeli množičnega vrednotenja fikaciji iz zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin, določena
in podatki o nepremičnini, ki so na dan pripisa posplošene v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno evidenco dejanske
vrednosti evidentirani v evidenci vrednotenja. Tržna vrednost rabe.
Stran 11654 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije
14. Dejanska raba dela stavbe je raba dela stavbe, do- oskrbovanih stanovanj, bivalnih enot in podobnih enot, ki se
ločena na podlagi zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin. uporabljajo za bivanje;
15. Tržna cena odraža ceno iz pogodbe o prenosu lastnin- – model za hiše (HIS) se uporablja za vrednotenje stavb,
ske pravice na nepremičnini, ki je bila brez prisile sklenjena ki se v celoti uporabljajo za bivanje, in imajo največ dve sta-
med skrbnima in medsebojno nepovezanima strankama na novanji;
prostem trgu. – model za garaže (GAR) se uporablja za vrednotenje
16. Tržna najemnina odraža najemnino iz pogodbe o delov stavb, namenjenih za parkiranje vozil in podobnih enot;
oddajanju v najem pravice na nepremičnini, ki je bila brez – model za pisarne (PPP) se uporablja za vrednotenje po-
prisile sklenjena med skrbnima in medsebojno nepovezanima slovnih prostorov, ki so namenjeni poslovanju fizičnih, pravnih
strankama na prostem trgu. oseb in javne uprave in podobnih enot;
17. Ocenjevalci vrednosti po tem zakonu so sodni cenilci – model za lokale (PPL) se uporablja za vrednotenje
gradbene stroke, sodni cenilci kmetijske stroke in sodni cenilci trgovskih delov stavb, gostinskih obratov, delov stavb za opra-
gozdarske stroke, imenovani po predpisih, ki urejajo delova- vljanje storitvenih dejavnosti in podobnih enot;
nje sodišč, ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, – model za stavbe splošnega družbenega pomena (SDP)
imenovani po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje se uporablja za vrednotenje stavb, namenjenih za kulturo, izo-
vrednosti. braževanje, zdravstvo, šport in podobnih enot;
18. Javna cesta in železnica oziroma vodno zemljišče – model za industrijo (IND) se uporablja za vrednotenje
so tisti deli zemljišč, za katere je v zemljiškem katastru vpisan delov stavb z industrijsko rabo in podobnih enot;
podatek o dejanski oziroma podrobnejši dejanski rabi javna – model za posebno industrijo (INP) se uporablja za
cestna in javna železniška infrastruktura oziroma vodno ze- vrednotenje delov stavb z rabo za težko industrijo in podobnih
mljišče. enot;
19. Vplivno območje za namene tega zakona je podatek – model za kmetijske in druge stavbe (KDS) se uporablja
o najkrajši razdalji med centroidom parcele oziroma stavbe za vrednotenje kmetijskih stavb in drugih podobnih enot;
in linijskim objektom iz zbirnega katastra gospodarske javne – model za stavbe za turizem (TUR) se uporablja za vre-
infrastrukture. dnotenje bivalnih prostorov, namenjenih za začasno bivanje
ljudi (hoteli, zdravilišča in podobne enote).
3. člen (3) Modeli za vrednotenje zemljišč:
(temeljna načela množičnega vrednotenja) – model druga zemljišča (DRZ) se uporablja za vredno-
tenje zemljišč, ki so po dejanski rabi javna cestna in javna
(1) Po tem zakonu se vrednotijo vse nepremičnine, ki
železniška infrastruktura oziroma vodno zemljišče;
so evidentirane v evidencah o nepremičninah, ki se vodijo na
– model za kmetijska zemljišča (KME) se uporablja za
podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.
vrednotenje zemljišč, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča;
(2) Posplošena vrednost se nepremičninam določi ob
– model za gozd (GOZ) se uporablja za vrednotenje ze-
upoštevanju temeljnih lastnosti o nepremičninah. Kot temeljne
mljišč, ki so po namenski rabi gozd;
lastnosti se upoštevajo raba, lokacija, velikost, starost stavb in
– model za stavbna zemljišča (STZ) se uporablja za vre-
delov stavb ter kakovost nepremičnin.
dnotenje zemljišč, ki so po namenski rabi stavbna zemljišča in
(3) Posplošena vrednost se nepremičnini pripiše na pod-
ostala zemljišča, ki po namenski rabi niso kmetijska ali gozdna.
lagi podatkov o nepremičninah, ki so sistemsko zbrani in evi-
(4) Modeli za posebne enote vrednotenja:
dentirani v uradnih evidencah.
– model za bencinske servise (PNB) se uporablja za vre-
(4) Nepremičnine se vrednotijo glede na njihovo naj-
dnotenje bencinskih servisov in spremljajočih objektov;
gospodarnejšo rabo, ki jo po tem zakonu za posebne enote
– model za elektrarne (PNE) se uporablja za vrednotenje
vrednotenja izkazuje vrsta dejavnosti, za stavbe in dele stavb
objektov za proizvodnjo električne energije z močjo nad 50 kW
skupaj z zemljišči pod stavbami dejanska raba delov stavb,
in spremljajočih objektov;
za zemljišča pod javnimi cestami in železnicami ter za vodna
– model za marine in pristanišča (PNP) se uporablja za
zemljišča dejanska raba zemljišč in za ostala zemljišča njihova
vrednotenje marin, pristanišč in spremljajočih objektov.
namenska raba.
6. člen
4. člen
(načini vrednotenja)
(obseg sistema množičnega vrednotenja)
(1) Po tem zakonu se uporabljajo trije načini vrednotenja,
Sistem množičnega vrednotenja obsega:
kot jih določajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
a) določanje modelov vrednotenja,
Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti: na-
b) pripis posplošene vrednosti in
čin tržnih primerjav, na donosu zasnovan način in nabavnovre-
c) ugotavljanje posebnih okoliščin.
dnostni način.
(2) Način tržnih primerjav nakazuje vrednost s primerjavo
ocenjevanega sredstva z enakimi ali podobnimi sredstvi, za
II. DOLOČANJE MODELOV VREDNOTENJA
katera so na razpolago informacije o cenah.
(3) Na donosu zasnovan način nakazuje vrednost s pre-
1. Merila za določanje modelov vrednotenja
tvorbo prihodnjih denarnih tokov v sedanjo vrednost kapitala.
(4) Nabavnovrednostni način nakazuje vrednost z upo-
5. člen
rabo ekonomskega načela, da kupec za sredstvo ne bo plačal
(modeli vrednotenja)
več, kot je cena za pridobitev sredstva enake koristi z nakupom
(1) Modeli množičnega vrednotenja se oblikujejo za vre- ali z gradnjo oziroma izdelavo.
dnotenje enot vrednotenja, ki so stavbe in deli stavb, zemljišča (5) Za način tržnih primerjav in na donosu zasnovan
ali deli zemljišč in za vrednotenje posebnih enot vrednotenja način vrednotenja se za zagotavljanje statistično zanesljivega
na podlagi njihove rabe v skladu s četrtim odstavkom 3. člena pojasnjevanja ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin
tega zakona. za vsak model vrednotenja, razen za model iz desete alineje
(2) Modeli za vrednotenje stavb in delov stavb skupaj z drugega odstavka 5. člena in modele iz četrtega odstavka
zemljišči pod stavbami: 5. člena tega zakona, uporabi primerjava vsaj 1000 podatkov
– model za stanovanja (STA) se uporablja za vrednotenje o tržnih cenah in tržnih najemninah. Za zagotovitev zadostnega
stanovanj v stavbi, ki se v celoti uporablja za bivanje in ima vzorca iz prejšnjega stavka se lahko uporabijo podatki daljšega
več kot dve stanovanji, stanovanj v stavbi z mešano rabo, časovnega obdobja.
Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11655
(6) Za oblikovanje modelov iz prve, druge in tretje alineje stavbo, površina), starost (leto izgradnje in obnove), kakovost
drugega odstavka in modelov iz tretjega odstavka 5. člena tega (dejanska raba, komunalni priključki, material nosilne konstruk-
zakona se uporablja način tržnih primerjav. cije);
(7) Za oblikovanje modelov iz četrte, pete in desete alineje – za model za industrijo (IND): lokacija (centroid), velikost
drugega odstavka 5. člena tega zakona se poleg načina tržnih (površina zemljišča pod stavbo, površina), starost (leto izgra-
primerjav uporablja tudi na donosu zasnovan način. dnje in obnove), kakovost (dejanska raba, material nosilne
(8) Za oblikovanje modelov iz šeste do devete alineje konstrukcije, lega v stavbi, inštalacije, višina etaže);
drugega odstavka 5. člena tega zakona se poleg nabavnovre- – za model za posebno industrijo (INP): lokacija (centro-
dnostnega načina uporablja način tržnih primerjav. id), velikost (površina zemljišča pod stavbo, površina, prostor-
(9) Za oblikovanje modelov iz četrtega odstavka 5. člena nina), starost (leto izgradnje in obnove), kakovost (dejanska
tega zakona se uporablja na donosu zasnovan način. raba, material nosilne konstrukcije);
– za model za kmetijske in druge stavbe (KDS): lokacija
7. člen (centroid), velikost (površina zemljišča pod stavbo, površina),
(sestavine modela vrednotenja) starost (leto izgradnje in obnove), kakovost (dejanska raba,
komunalni priključki, material nosilne konstrukcije);
(1) Model vrednotenja je določen z:
– za model za stavbe za turizem (TUR): lokacija (centro-
– datumom modela vrednotenja,
id), velikost (površina zemljišča pod stavbo, površina), starost
– vrednostnimi conami in vrednostnimi ravnmi, ki izkazu-
(leto izgradnje in obnove), kakovost (dejanska raba);
jejo lokacijo nepremičnine in njen vpliv na posplošeno vrednost,
– za model za druga zemljišča (DRZ): lokacija (centroid),
– enačbami, vrednostnimi in drugimi tabelami, točkovniki,
velikost (površina), kakovost (podrobnejša dejanska raba);
faktorji in grafi, s katerimi se izkazujejo podatki o rabi, velikosti,
– za model za kmetijska zemljišča (KME): lokacija (cen-
starosti stavb in delov stavb ter kakovosti nepremičnine in nji-
troid), velikost (površina), kakovost (boniteta, podrobnejša de-
hov vpliv na posplošeno vrednost in
janska raba);
– načinom uporabe elementov iz druge in tretje alineje
– za model za gozd (GOZ): lokacija (centroid), velikost
tega odstavka, ki izkazuje način izračuna posplošene vrednosti.
(površina), kakovost (podatek o proizvodni sposobnosti, poda-
(2) Datum modela vrednotenja je datum, na katerega
tek o dostopnosti);
model vrednotenja odraža ponudbo in povpraševanje na trgu
– za model za stavbna zemljišča (STZ): lokacija (cen-
nepremičnin.
troid), velikost (površina), kakovost (podrobnejša namenska
(3) Vrednostna cona je geografsko zaokroženo območje,
raba);
na katerem imajo glede na analizo ponudbe in povpraševanja
– za model za bencinske servise (PNB): lokacija (cen-
trga nepremičnin nepremičnine z enakimi lastnostmi enako
troid), velikost (letna količina prodanih motornih goriv, stroški),
vrednost. Nepremičnina se v vrednostno cono uvrsti glede
kakovost (življenjska doba);
na podatek o centroidu parcele za zemljišča in podatek o
– za model za elektrarne (PNE): velikost (tip elektrarne,
centroidu stavbe za stavbe in dele stavb. Vrednostna raven
letno proizvedena električna energija, stroški), kakovost (ži-
za vrednostno cono izraža velikost vpliva lokacije na vrednost
vljenjska doba);
nepremičnine.
– za model za marine in pristanišča (PNP): lokacija (cen-
(4) Rabo izkazuje podatek o podrobnejši dejanski rabi
troid), velikost (tip pristanišča, število in vrsta privezov, letni
stavb in delov stavb, podrobnejši dejanski rabi zemljišč in po-
donos).
drobnejši namenski rabi zemljišč.
(5) Velikost za zemljišča in dele stavb izkazuje podatek
8. člen
o njihovi površini, razen za rezervoarje in silose, kjer ta poda-
tek izkazuje njihova prostornina. Velikost za posebne enote (merila za določitev vrednostnih con in vrednostnih ravni)
vrednotenja izkazujejo podatki o obsegu izvajanja dejavnosti. (1) Vrednostne cone se ob upoštevanju naravnih značil-
(6) Starost stavb in delov stavb izkazujejo podatki o letu nosti prostora ter poselitvenih območij, krajine, gospodarske
izgradnje in letu obnove bistvenih delov. javne infrastrukture in pravnih režimov, določenih v skladu s
(7) Kakovost izkazujejo podatki o podrobnejših rabah, predpisi o urejanju prostora, zarišejo po parcelnih mejah na
infrastrukturni opremljenosti, kakovosti materialov ali življenjski podlagi podatkov zemljiškega katastra tako, da zvezno pokriva-
dobi. jo celotno območje Republike Slovenije. Vsaki vrednostni coni
(8) Modeli vrednotenja v okviru določb tretjega do sedme- se pripiše ena vrednostna raven.
ga odstavka tega člena upoštevajo zlasti naslednje skupinske (2) Referenčna enota vrednotenja je za vsak model vre-
ali posamične podatke: dnotenja določena značilna enota vrednotenja, ki se uporablja
– za model za stanovanja (STA): lokacija (centroid), ve- kot izhodišče za določitev vrednostnih ravni.
likost (površina), starost (leto izgradnje in obnove), kakovost (3) Lestvica vrednostnih ravni se za vsak model vredno-
(dejanska raba, lega v stavbi, število stanovanj v stavbi, dviga- tenja določi tako, da se glede na analizo in razpon tržnih cen
lo, prostori, vplivno območje); in tržnih najemnin določi število vrednostnih ravni tako, da so
– za model za hiše (HIS): lokacija (centroid), velikost (po- razlike med vrednostmi referenčnih enot vrednotenja pri višjih
vršina zemljišča pod stavbo, površina), starost (leto izgradnje vrednostnih ravneh med 10 % in 20 %, razlike pri nižjih vredno-
in obnove), kakovost (dejanska raba, komunalni priključki, ma- stnih ravneh pa med 15 % in 30 %.
terial nosilne konstrukcije, prostori, vplivno območje); (4) Vrednostna cona, v kateri je vrednost referenčne eno-
– za model za garaže (GAR): lokacija (centroid), velikost te vrednotenja na podlagi podatkov o trgu najvišja, ima najvišjo
(površina zemljišča pod stavbo, površina), kakovost (dejanska vrednostno raven. Vrednostna cona, v kateri je vrednost refe-
raba); renčne enote vrednotenja na podlagi podatkov o trgu najnižja,
– za model za pisarne (PPP): lokacija (centroid), veli- ima najnižjo vrednostno raven.
kost (površina zemljišča pod stavbo, površina), starost (leto (5) Vrednostna cona in vrednostna raven se določita tako,
izgradnje in obnove), kakovost (dejanska raba, lega v stavbi, da model vrednotenja v vrednostni coni izpolnjuje merilo iz
dvigalo, prostori); 9. člena tega zakona.
– za model za lokale (PPL): lokacija (centroid), velikost (6) V vrednostnih conah, v katerih podatkov o tržnih
(površina zemljišča pod stavbo, površina), starost (leto iz- cenah in tržnih najemninah ni ali so ti podatki geografsko
gradnje in obnove), kakovost (dejanska raba, lega v stavbi, neenakomerno porazdeljeni, se vrednostne ravni določijo z
prostori); upoštevanjem vrednostnih ravni vrednostnih con s podobni-
– za model za stavbe splošnega družbenega pomena mi socialno-ekonomskimi značilnostmi in se jih z interpolacijo
(SDP): lokacija (centroid), velikost (površina zemljišča pod uskladi z vrednostnimi ravnmi sosednjih vrednostnih con.
Stran 11656 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije
9. člen – podatki o nepremičninah, ki se vodijo v evidenci vre-
(merilo za umerjanje modelov vrednotenja) dnotenja;
– podatki o nepremičninah, ki se pridobijo na terenskem
(1) Model vrednotenja se umeri tako, da se določijo meje
ogledu;
vrednostnih con, vrednostne ravni, podatki o nepremičninah
– podatki, ki se pridobijo od lastnikov nepremičnin ali
in njihov vpliv na posplošeno vrednost v skladu z merilom za
drugih oseb;
umerjanja modelov vrednotenja.
– drugi javno dostopni podatki o nepremičninah.
(2) Merilo za umerjanje modelov vrednotenja je srednja
(4) Tehnične pogoje za pridobitev in prevzem podatkov
vrednost razmerij med posplošenimi vrednostmi, določenimi
za množično vrednotenje nepremičnin zagotavlja organ vre-
z modeli vrednotenja, in vrednostmi tržnih cen oziroma tržnih
dnotenja.
najemnin, ki so časovno prilagojene na datum modelov vre-
dnotenja v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega zakona. 12. člen
(3) Pri uporabi načina tržnih primerjav je merilo za umer-
(merila za kakovost podatkov za določanje
janje modelov vrednotenja med 0,8 in 1,2.
modelov vrednotenja)
(4) Pri uporabi na donosu zasnovanega načina je merilo
za umerjanje modelov vrednotenja med 0,8 in 1,2. (1) Podatki o tržnih cenah in tržnih najemninah, ki se upo-
(5) Pri uporabi nabavnovrednostnega načina je merilo za rabljajo za določanje modelov vrednotenja, se časovno prilago-
umerjanje modelov vrednotenja med 0,6 in 1,4. dijo na datum modelov vrednotenja glede na trende sprememb
cen posamezne vrste nepremičnin na posameznem območju v
10. člen obdobju od datuma realizacije posamezne tržne cene ali tržne
najemnine do datuma modelov vrednotenja.
(preverjanje modelov vrednotenja)
(2) Za določanje modelov vrednotenja se ne uporabijo tisti
(1) Modeli vrednotenja nepremičnin se na podlagi podat-
podatki o tržnih cenah in tržnih najemninah, ki jih ni mogoče
kov o trgu nepremičnin preverijo vsaki dve leti. Datum modelov
pojasniti na podlagi trenutnih značilnosti trga nepremičnin ter
vrednotenja določi organ vrednotenja.
trendov gibanja trga nepremičnin oziroma izražajo upoštevanje
(2) Če model vrednotenja ob preverjanju iz prejšnjega
takih značilnosti nepremičnine, ki jih glede na načela tega za-
odstavka ni več v skladu z merilom iz 9. člena tega zakona, se:
kona v model vrednotenja ni mogoče vključiti.
– veljavni model vrednotenja na novo umeri tako, da se
(3) Statistični podatki o socialno-ekonomskih značilnostih
vrednostnim conam določijo nove vrednostne ravni ali
območij so tisti ekonomski, demografski, socialni in podobni
– na novo določi model vrednotenja.
kazalniki, ki statistično pojasnjujejo spremenljivost cen na trgu
(3) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka se po- nepremičnin vsaj v višini 60 %.
stopek, kot je za določanje modelov vrednotenja določen s (4) Za določanje modelov vrednotenja se uporabijo tisti
14. do 19. členom tega zakona, ne izvede. Nova vrednostna podatki o nepremičninah, ki po ugotovitvah organa vrednote-
raven se posamezni vrednostni coni določi s spremembo pred- nja na podlagi pregleda evidenc o nepremičninah, ki se vodijo
pisa iz 20. člena tega zakona. na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, evidence
(4) Če je model vrednotenja ob preverjanju iz prvega vrednotenja, evidence trga nepremičnin, topografskih in karto-
odstavka tega člena skladen z merili določanja modelov vre- grafskih podlag ter terenskih ogledov odražajo dejansko stanje.
dnotenja iz 5. do 9. člena tega zakona, se pri določanju novega (5) Če organ vrednotenja pri pregledu podatkov iz prej-
modela vrednotenja izmed sestavin iz prvega odstavka 7. člena šnjega odstavka ugotovi, da podatki v uradnih evidencah ne
tega zakona veljavnega modela vrednotenja spremeni le da- ustrezajo dejanskemu stanju, po uradni dolžnosti začne posto-
tum modela vrednotenja. V tem primeru se postopek, kot je za pek za vpis pravilnega podatka, če je sam pristojen za vodenje
določanje modelov vrednotenja določen s 14. do 19. členom te evidence. Če organ vrednotenja ni pristojen za vodenje te
tega zakona, ne izvede. uradne evidence, o tem obvesti pristojni organ.
2. Podatki za določanje modelov vrednotenja 13. člen
(zbiranje novih podatkov)
11. člen
Če organ vrednotenja v postopku oblikovanja modelov
(podatki za določanje modelov vrednotenja)
vrednotenja na podlagi podatkov iz 11. člena tega zakona
(1) Podatki za določanje modelov vrednotenja so podatki ugotovi, da je za določitev modelov vrednotenja potrebno sis-
o trgu nepremičnin in podatki o nepremičninah. temsko zbrati nov podatek o trgu nepremičnin ali podatek o
(2) Podatki o trgu nepremičnin so: nepremičnini, se ta podatek pridobi na način iz 41. člena tega
– podatki iz evidence trga nepremičnin, ki izpolnjujejo zakona oziroma se vodenje tega podatka, ob upoštevanju
pogoje za tržne cene in tržne najemnine; omejitev po drugih predpisih, vzpostavi v skladu z zakonom, ki
– javno dostopni statistični podatki o socialno-ekonomskih ureja evidentiranje nepremičnin.
značilnostih območij iz podatkovnih baz Statističnega urada
Republike Slovenije; 3. Postopek določanja modelov vrednotenja
– podatki o stroških, cenah, proizvodnji in prihodkih, po-
vezanih z dejavnostjo, ki se pridobijo od oseb, ki opravljajo 14. člen
dejavnost;
(določanje modelov vrednotenja)
– podatki o tekočih stroških, stroških investicijskega vzdr-
Postopek določanja modelov vrednotenja zajema:
ževanja in zasedenosti o nepremičninah, ki se oddajajo v
– oblikovanje osnutkov modelov vrednotenja,
najem, ki se pridobijo od lastnikov nepremičnin;
– pregled osnutkov modelov vrednotenja in obravnava
– podatki o stroških gradnje, ki se pridobivajo iz javno do-
priporočil strokovne javnosti,
stopne projektne dokumentacije in iz mednarodno razpoložljivih
– usklajevanje osnutkov modelov vrednotenja z občinami,
podatkov o stroških gradnje;
– javno obravnavo predlogov modelov vrednotenja in
– drugi podatki o trgu nepremičnin.
– določitev modelov vrednotenja.
(3) Podatki o nepremičninah so:
– podatki o nepremičninah, ki se vodijo v evidenci trga
15. člen
nepremičnin;
(oblikovanje osnutkov modelov vrednotenja)
– podatki o nepremičninah, ki se vodijo v evidencah o ne-
premičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju Osnutek modela vrednotenja z uporabo metod množične-
nepremičnin; ga vrednotenja določi podatke o nepremičninah, ki vplivajo na
Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11657
posplošeno vrednost, velikost tega vpliva ter meje vrednostnih (5) Pripombe, ki se nanašajo na nepremičnine iz določe-
con in pripadajočih vrednostnih ravni, tako da izpolnjuje merila ne občine, se pošljejo tej občini. Ostale pripombe se pošljejo
množičnega vrednotenja iz 5. do 9. člena tega zakona. organu vrednotenja.
(6) Občina se do prejetih pripomb opredeli in jih sporoči
16. člen organu vrednotenja. Tehnične pogoje za sporočanje pripomb
(sodelovanje strokovne javnosti) zagotavlja organ vrednotenja.
(7) Občina mora pripombe sporočiti organu vrednotenja
(1) Organ vrednotenja poleg osnutkov modelov vredno-
v 15 dneh po izteku roka iz drugega odstavka tega člena. Če
tenja pripravi tudi pojasnilo o spremembah glede na veljavne
občina pripomb javnosti ne prejme, mora to v roku iz prejšnjega
modele vrednotenja ter opravi posvetovanje s strokovnimi zdru-
stavka sporočiti organu vrednotenja.
ženji s področja ocenjevanja vrednosti nepremičnin, visoko-
(8) Organ vrednotenja pripombe iz sedmega odstavka
šolskimi izobraževalnimi ustanovami, ki kot del izobraževalnih
tega člena, ki so utemeljene glede na merila za določanje mo-
programov pokrivajo ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ostalo
delov vrednotenja iz 5. do 9. člena tega zakona, upošteva pri
strokovno javnostjo in občinami.
pripravi končnega predloga modelov vrednotenja.
(2) Organ vrednotenja stališče do stališč strokovne jav-
(9) Organ vrednotenja pošlje občini stališče do prejetih
nosti javno objavi.
pripomb. Občina mora s tem seznaniti javnost na krajevno
običajen način.
17. člen
(sodelovanje občin) 20. člen
(1) Občine sodelujejo pri pripravi predloga modelov vre- (določitev modelov vrednotenja)
dnotenja. Na podlagi končnega predloga modelov vrednotenja iz
(2) Organ vrednotenja občini pošlje osnutek modelov osmega odstavka prejšnjega člena vlada izda predpis o do-
vrednotenja iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in jo ločitvi modelov vrednotenja. Za vsak model vrednotenja se
pozove, da v 30 dneh od dneva prejema organu vrednotenja določijo pripadajoče klasifikacije namenske in dejanske rabe,
da svoje pripombe. območja vrednostnih con in vrednostnih ravni, enačbe, tabele,
(3) Pri pripravi predloga modelov vrednotenja upošteva točkovniki, faktorji in grafi, način uporabe teh elementov, datum
organ vrednotenja pripombe, ki so v skladu z merili določanja modelov vrednotenja in podatki za pripis posplošene vrednosti.
modelov vrednotenja iz 5. do 9. člena tega zakona.
18. člen
III. PRIPIS POSPLOŠENE VREDNOSTI
(poskusni izračun posplošene vrednosti)
21. člen
(1) Organ vrednotenja izvede poskusni izračun posplo-
šene vrednosti tako, da na podlagi podatkov o nepremičninah (pripis posplošene vrednosti)
iz evidence vrednotenja na datum poskusnega izračuna po- (1) S pripisom posplošene vrednosti v evidenci vrednote-
splošene vrednosti in predloga modelov vrednotenja določi nja se nepremičnini na podlagi modela vrednotenja in podatkov
enote vrednotenja in posebne enote vrednotenja, podatke o za pripis posplošene vrednosti iz 22. člena tega zakona določi
modelu vrednotenja za enoto vrednotenja in posebno enoto posplošena vrednost na datum modelov vrednotenja.
vrednotenja, podatke o vrednostni coni in vrednostni ravni (2) Če je nepremičnina sestavljena iz več enot vrednote-
enote vrednotenja in posebne enote vrednotenja ter podatke o nja, je posplošena vrednost nepremičnine vsota posplošenih
poskusnem izračunu posplošene vrednosti enot vrednotenja, vrednosti posameznih enot vrednotenja.
posebnih enot vrednotenja in nepremičnin. O poskusnem izra- (3) Posplošena vrednost posebne enote vrednotenja se
čunu organ vrednotenja seznani javnost. na posamezne nepremičnine razdeli tako, da je vsota po-
(2) Podatki o poskusnem izračunu so informativne narave splošenih vrednosti nepremičnin, ki sestavljajo posebno enoto
in se skupaj s podatki o nepremičninah, na podlagi katerih je bil vrednotenja, enaka posplošeni vrednosti posebne enote vre-
poskusni izračun izveden, izkazujejo na spletni strani organa dnotenja. Vrednost posamezni nepremičnini, ki je del posebne
vrednotenja do pripisa nove posplošene vrednosti v evidenci enote vrednotenja, se določi v skladu s pravili, ki v skladu s
vrednotenja na podlagi predpisa iz 20. člena tega zakona. tem zakonom veljajo za vrednotenje enot vrednotenja, razen
za enote vrednotenja, ki so v upravljanju osebe, ki opravlja
19. člen dejavnost. Tem enotam se pripiše razlika med posplošeno
(javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja) vrednostjo posebne enote vrednotenja in vsoto posplošenih
vrednosti posameznih nepremičnin. Enota vrednotenja je v
(1) Predlog modelov vrednotenja iz tretjega odstavka
upravljanju osebe, ki opravlja dejavnost, če jo ta z dovoljenjem
17. člena tega zakona organ vrednotenja pošlje občinam in ga
lastnika nepremičnine določi kot tako.
objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Organ vrednotenja javno objavi datum začetka in 22. člen
datum prenehanja pošiljanja pripomb k predlogu modelov vre-
(podatki za pripis posplošene vrednosti)
dnotenja. Rok za pošiljanje pripomb ne sme biti krajši od 45 dni.
(3) Občina za nepremičnine, ki ležijo na njenem območju, (1) Podatke za pripis posplošene vrednosti določi model
najpozneje v petih dneh po prejemu predloga modelov vre- vrednotenja.
dnotenja javno razgrne predlog modelov vrednotenja. Občina (2) Za pripis posplošene vrednosti se uporabijo podatki o
javnost na krajevno običajen način seznani o kraju in času nepremičninah iz evidence vrednotenja.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se
javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, o spletnem naslovu, na
kot podatek za pripis posplošene vrednosti šteje tudi podatek
katerem je dostopen predlog modelov vrednotenja, in o načinu
o velikosti vpliva posebne okoliščine v skladu s tem zakonom.
dajanja mnenj in pripomb javnosti.
(4) V času trajanja javne razgrnitve organ vrednotenja
23. člen
javno predstavi predloge modelov vrednotenja ločeno vsaj
za območja, ki jih pokrivajo posamezne območne geodetske (čas in način pripisa posplošene vrednosti)
pisarne. O tem pravočasno obvesti občine, ki sodijo v posa- (1) Pripis posplošene vrednosti se izvede:
mezne območne geodetske pisarne, da te o javnih predstavi- – na dan uveljavitve modelov vrednotenja, določenem v
tvah na krajevno običajen način pravočasno seznanijo svoje predpisu iz 20. člena tega zakona, izdanem v skladu z drugo
občane. alinejo drugega odstavka 10. člena tega zakona;
Stran 11658 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije
– na dan uveljavitve vrednostnih ravni, določenih v spre- 26. člen
membi predpisa iz 20. člena tega zakona, izdani v skladu s prvo (vrste posebne okoliščine)
alinejo drugega odstavka 10. člena tega zakona;
(1) Za posebno okoliščino se štejejo zlasti:
– na dan spremembe podatka o nepremičnini v evidenci
– posledice vpliva lokacije na vrednost nepremičnine, ki
vrednotenja;
odstopa od vpliva lokacije na ostale primerljive nepremičnine
– na dan vpisa ali izbrisa podatka o posebnih okoliščinah
znotraj vrednostne cone (mikrolokacija);
v evidenci vrednotenja.
– lastnosti nepremičnin, ki nastanejo zaradi posledic rabe,
(2) Zaokroževanje posplošene vrednosti enot vrednotenja
vzdrževanja ali načina gradnje in zaradi njih nepremičnina
se izvrši na naslednji način:
odstopa od primerljivih nepremičnin znotraj iste vrednostne
– vrednosti do vključno 100 eurov na 1 euro natančno;
cone (kakovost);
– vrednosti od 100 eurov do vključno 10.000 eurov na
– posledice nenadnega delovanja zunanjih sil, ki se na
10 eurov natančno;
nepremičnini odražajo v zmanjšani ali onemogočeni uporab-
– vrednosti od 10.000 eurov do vključno 500.000 eurov nosti nepremičnine (poškodbe).
na 100 eurov natančno; (2) Velikost vpliva posebne okoliščine se določi v odstotku
– vrednosti nad 500.000 eurov na 1.000 eurov natančno. glede na z modelom vrednotenja določeno posplošeno vre-
dnost enote vrednotenja, na katero posebna okoliščina vpliva,
24. člen
najdlje za pet let.
(zbirno potrdilo o podatkih evidence vrednotenja) (3) Opis najpogostejših posebnih okoliščin, velikost nji-
(1) Po uveljavitvi predpisa iz 20. člena tega zakona o hovega vpliva in čas priznavanja vpliva predpiše ministrica ali
določitvi novih modelov vrednotenja v skladu z drugo alinejo minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za izvajanje
množičnega vrednotenja, v soglasju z ministrom, pristojnim za
drugega odstavka 10. člena tega zakona organ vrednotenja
finance.
lastnikom nepremičnin, ki se jim z uveljavitvijo novih mode-
lov vrednotenja posplošena vrednost spremeni, pošlje zbirno
27. člen
potrdilo o podatkih evidence vrednotenja. Zbirno potrdilo se
pošlje po pošti najkasneje v osmih dneh po pripisu posplo- (upravičena oseba)
šene vrednosti v evidenci vrednotenja. Organ vrednotenja Predlog za ugotavljanje posebne okoliščine lahko vloži
javno objavi datum, ko je končal s pošiljanjem potrdil. Šteje en ali več lastnikov nepremičnine. V primeru večjega števila
se, da so bili vsi lastniki nepremičnin seznanjeni s posploše- lastnikov nepremičnine, ki so skupaj vložili predlog, se lastnik
no vrednostjo v 15 dneh po javni objavi datuma iz prejšnjega nepremičnine, ki je kot prvi naveden na predlogu za ugotav-
stavka. ljanje posebne okoliščine, šteje za skupnega predstavnika,
(2) Zbirno potrdilo vsebuje podatke iz četrtega odstavka če v predlogu ni naveden drug skupni predstavnik ali skupni
40. člena tega zakona. pooblaščenec.
(3) Zbirno potrdilo se lastniku nepremičnine posreduje
28. člen
v pisni obliki, razen če se zbirno potrdilo izdaja za več kot
100 enot vrednotenja. V tem primeru se zbirno potrdilo posre- (predlog za ugotavljanje posebne okoliščine)
duje na elektronskem mediju. Lastnik nepremičnine, ki mu je (1) Predlog za ugotavljanje posebne okoliščine mora vse-
bilo zbirno potrdilo posredovano na elektronskem mediju, lahko bovati:
v osmih dneh po prejemu pošiljke z elektronskim medijem pri – osebno ime, naslov in EMŠO oziroma naziv in matično
organu vrednotenja zahteva izdajo zbirnega potrdila v pisni številko lastnika oziroma lastnikov nepremičnine, ki predlog
obliki. vlagajo,
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za nepremičnine, – identifikacijske oznake za parcelo, stavbo ali del stavbe,
katerih lastnica je Republika Slovenija ali občina ali je kot za katero se ugotavlja posebna okoliščina,
lastnik nepremičnine vpisano javno dobro, upravljavcem ta- – opis posebne okoliščine, vpliv posebne okoliščine v
kih nepremičnin zbirno potrdilo posreduje na elektronskem razmerju do vrednosti enote vrednotenja, določene z modelom
mediju. vrednotenja, ter predvideno trajanje vpliva posebne okoliščine
(5) Če je lastnik nepremičnine neznan ali če je neznan, in
neobstoječ ali nepopoln naslov lastnika nepremičnine, se zbir- – dokazila o obstoju in vplivu posebne okoliščine.
nega potrdila ne pošlje. O tem organ vrednotenja obvesti obči- (2) Če lastnik nepremičnine predlaga ugotavljanje po-
no, na območju katere taka nepremičnina leži. sebne okoliščine, ki ni navedena v predpisu iz tretjega od-
stavka 26. člena tega zakona, ali pa je navedena v predpisu
iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona, pa se lastnik
IV. UGOTAVLJANJE POSEBNE OKOLIŠČINE nepremičnine s predpisanim vplivom ne strinja, obstoj in
vpliv posebne okoliščine dokazuje s predložitvijo poročila
25. člen ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Velikost vpliva posebne
okoliščine ocenjevalec vrednosti izkaže s primerjavo poročil
(posebna okoliščina)
o ocenjevanju vrednosti nepremičnine z in brez upoštevanja
(1) Posebna okoliščina je tista lastnost nepremičnine,
posebne okoliščine, pri čemer mora za obe cenitvi uporabiti
o kateri podatek ni sistemsko zbran v uradnih evidencah ali
enak način vrednotenja in enake podatke o nepremičnini,
je sistemsko zbran, pa ni prevzet v evidenco vrednotenja, in razen podatka o posebni okoliščini. Sestavni del poročila je
izpolnjuje naslednje pogoje: kratek opis posebne okoliščine, dokazila o obstoju posebne
– je omejena na eno ali nekaj lokalno omejenih nepre- okoliščine, velikost vpliva posebne okoliščine, ocena trajanja
mičnin, posebne okoliščine in izjava ocenjevalca vrednosti nepre-
– je zanjo mogoče predvideti, da bo trajala vsaj eno leto, mičnin o skladnosti oziroma neskladnosti dejanskega stanja
in ocenjevane nepremičnine in podatkov iz uradnih evidenc.
– se zaradi njenega vpliva posplošena vrednost enote Poročilo ocenjevalca vrednosti nepremičnin v času vložitve
vrednotenja, na katero posebna okoliščina vpliva, spremeni za predloga za ugotavljanje posebne okoliščine ne sme biti sta-
vsaj 20 % oziroma za več kot 200.000 eurov. rejše od dveh mesecev.
(2) Za vprašanja postopka ugotavljanja posebne okoli- (3) Če lastnik nepremičnine predlaga ugotavljanje poseb-
ščine, ki niso drugače urejena s tem zakonom, se uporablja ne okoliščine, ki je navedena v predpisu iz tretjega odstavka
zakon, ki ureja splošni upravni postopek. 26. člena tega zakona in se lastnik nepremičnine s predlaganim
Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11659
vplivom posebne okoliščine strinja, mu ne glede na določbo V. ORGAN VREDNOTENJA
četrte alineje prvega odstavka tega člena ni treba predložiti
dokazil o vplivu posebne okoliščine. 31. člen
(4) Če lastnik nepremičnine z dokazili iz drugega odstavka (organ in naloge vrednotenja)
tega člena ne uspe dokazati drugačnega vpliva posebne okoli- (1) Organ vrednotenja je Geodetska uprava Republike
ščine, dokaže pa obstoj posebne okoliščine, se mu prizna vpliv Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS).
posebne okoliščine iz predpisa iz tretjega odstavka 26. člena (2) Naloge organa vrednotenja v skladu s tem zakonom
tega zakona. so:
(5) Obrazec predloga za ugotavljanje posebne okoliščine – raziskave in analize trga nepremičnin,
organ vrednotenja objavi na svojih spletnih straneh. – izdelava poročil o trgu nepremičnin,
– razvoj, vodenje in vzdrževanje metod za oblikovanje in
29. člen umerjanje modelov vrednotenja,
(ugotavljanje posebne okoliščine po uradni dolžnosti) – priprava predlogov modelov vrednotenja,
– izračun in pripis vrednosti nepremičninam v evidenci
(1) Če drug državni ali občinski organ na podlagi drugih
vrednotenja,
predpisov izda upravni akt, s katerim za konkretno nepremič-
– odločanje v postopkih ugotavljanja posebnih okoliščin,
nino ugotovi okoliščine, iz katerih je mogoče določiti obstoj
– vodenje in vzdrževanje evidence trga nepremičnin,
posebne okoliščine iz predpisa iz tretjega odstavka 26. člena
– vodenje in vzdrževanje evidence vrednotenja,
tega zakona, ga najkasneje v 8 dneh po njegovi pravnomočno-
– vodenje in vzdrževanje evidence modelov vrednotenja
sti pošlje organu vrednotenja. Upravni akt iz prejšnjega stavka
in
lahko organu vrednotenja pošlje tudi lastnik nepremičnine ali
– druge naloge, povezane z množičnim vrednotenjem.
druga oseba.
(3) Organ vrednotenja je tudi ministrstvo, pristojno za iz-
(2) Organ vrednotenja po uradni dolžnosti izda odločbo o
vajanje množičnega vrednotenja, kadar odloča o pravnih sred-
ugotavljanju posebne okoliščine najpozneje v dveh mesecih po
stvih zoper odločitve GURS, sprejete na podlagi tega zakona.
prejemu upravnega akta iz prejšnjega odstavka.
30. člen
VI. STROKOVNA KOMISIJA VREDNOTENJA
(odločitev o ugotavljanju posebne okoliščine)
32. člen
(1) V primerih iz drugega odstavka 28. člena tega
zakona mora organ vrednotenja pridobiti mnenje strokovne (imenovanje in sestava)
komisije vrednotenja, razen če predlogu v celoti ugodi. O (1) Strokovna komisija vrednotenja (v nadaljnjem besedi-
pridobitvi mnenja strokovne komisije vrednotenja organ vre- lu: komisija) je poseben izvedenski organ organa vrednotenja.
dnotenja odloči s sklepom. V tem primeru organ vrednotenja (2) Komisijo sestavlja 21 članov. Nepopolna sestava ne
o predlogu za ugotavljanje posebne okoliščine odloči v štirih ovira dela komisije.
mesecih. (3) Člane komisije imenuje minister, pristojen za izvajanje
(2) Stroške pridobivanja mnenja strokovne komisije vre- množičnega vrednotenja, izmed ocenjevalcev vrednosti.
dnotenja nosi organ vrednotenja. (4) Član komisije je lahko oseba, ki:
(3) Če organ vrednotenja predlogu za ugotavljanje poseb- – je poslovno sposobna,
ne okoliščine iz 28. člena tega zakona ugodi oziroma ugotovi, – je strokovno usposobljena za opravljanje nalog ocenje-
da so izpolnjeni pogoji za priznanje posebne okoliščine po ura- valca vrednosti nepremičnin,
dni dolžnosti iz 29. člena tega zakona, odloči o vrsti, velikosti – ima v zadnjih osmih letih najmanj triletne delovne izku-
vpliva in datumu začetka ter konca veljavnosti vpliva posebne šnje na področju, ki zahteva znanje, potrebno za opravljanje
okoliščine na posamezno enoto vrednotenja. Velikost vpliva nalog ocenjevalca vrednosti in
posebne okoliščine organ vrednotenja določi v razmerju glede – ji ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog oce-
na posplošeno vrednost, ki je enoti vrednotenja pripisana v njevalca vrednosti.
evidenci vrednotenja na dan izdaje odločbe o predlogu za ugo- (5) Minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednote-
nja, objavi razpis za možne kandidate najmanj šest mesecev
tavljanje posebne okoliščine. Datum začetka veljavnosti vpliva
pred potekom mandata iz šestega odstavka tega člena oziroma
posebne okoliščine je datum vložitve predloga za ugotavljanja
ko na način iz drugega stavka sedmega odstavka tega člena ni
posebne okoliščine oziroma datum izdaje upravnega akta iz
mogoče določiti komisije v polni sestavi.
29. člena tega zakona.
(6) Člani komisije so imenovani za dobo štirih let, z mo-
(4) Podatki o posebni okoliščini se v evidenci vrednote-
žnostjo ponovnega imenovanja.
nja evidentirajo na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega
(7) Članu komisije preneha mandat na lastno zahtevo, če
odstavka.
niso več izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena ali
(5) Če vpliv posebne okoliščine preneha pred datumom,
če minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, na
določenim na podlagi tretjega odstavka tega člena, mora
predlog organa vrednotenja ali predsednika komisije ugotovi,
lastnik nepremičnine to najkasneje v 30 dneh po preneha-
da član komisije svojega dela ne opravlja strokovno. V tem pri-
nju sporočiti organu vrednotenja na način iz 28. člena tega
meru minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja,
zakona.
do izteka dobe iz šestega odstavka tega člena imenuje nado-
(6) Če se podatki o enoti vrednotenja, na katero se na-
mestnega člana komisije izmed neizbranih kandidatov, ki so se
naša posebna okoliščina, spremenijo tako, da se za vrednote-
prijavili na razpis iz petega odstavka tega člena in izpolnjujejo
nje uporabi drug model vrednotenja, vpliv posebne okoliščine pogoje za imenovanje.
preneha veljati. (8) Člani komisije določijo predsednika komisije z man-
(7) Za enoto vrednotenja je mogoče ugotavljati vpliv več datom dveh let. Predsednik komisije poleg opravljanja nalog iz
posebnih okoliščin. Skupni vpliv posebnih okoliščin se ugotovi 33. člena tega zakona skrbi tudi za strokovno in enotno prakso
tako, da se vplivi za vsako posebno okoliščino, določeni na komisije.
način iz drugega odstavka 26. člena tega zakona, spremenijo (9) Podrobnejše določbe o postopku in merilih za ime-
v faktorje za izračun nove posplošene vrednosti glede na novanje in razreševanje članov komisije ter načinu delovanja
posplošeno vrednost, določeno z modeli vrednotenja, in med komisije določi minister, pristojen za izvajanje množičnega
seboj množijo. vrednotenja, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
Stran 11660 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije
33. člen (3) Tehnične pogoje za prevzem podatkov v evidenco trga
nepremičnin zagotavlja organ vrednotenja.
(naloge in oblikovanje mnenj)
(4) Zaradi enolične identifikacije fizičnih oseb, ki so po-
(1) Komisija na podlagi zahteve organa vrednotenja opra-
godbene stranke v poslih z nepremičninami in za katere je
vi pregled ocenjevanja vrednosti dokazil iz drugega odstavka
treba sporočati podatke v evidenco trga nepremičnin, se orga-
28. člena tega zakona in oblikuje mnenje.
nu vrednotenja omogočita prevzemanje podatkov o osebnem
(2) Pregled ocenjevanja vrednosti je dejanje ali postopek
imenu, naslovu in EMŠO teh oseb s samodejnim povezo-
pregledovanja in poročanja o ocenjevanju vrednosti, ki ga je vanjem s centralnim registrom prebivalstva ter prevzemanje
opravil nekdo drug, pri čemer se od pregledovalca lahko zah- osebnih podatkov o družbenikih in poslovnih deležih, osebah,
teva tudi mnenje o vrednosti. pooblaščenih za zastopanje, in nadzornikih iz Poslovnega re-
(3) Mnenje iz prvega odstavka tega člena oblikuje se- gistra Slovenije, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za
nat treh članov, če ocena vrednosti vpliva posebne okoliščine javnopravne evidence in storitve.
presega 40.000 eurov, ali če predsednik komisije vrednotenja (5) Podrobnejše podatke, način pošiljanja podatkov ter
oceni, da gre za strokovno zahteven primer. V ostalih primerih način vodenja in vzdrževanja evidence trga nepremičnin do-
mnenje oblikuje posamezni član komisije. loči minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednotenja, v
(4) Pred oblikovanjem mnenja o pregledu ocenjevanja soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
vrednosti lahko senat komisije ali posamezni član komisije iz
prejšnjega člena o obstoju in vplivu posebne okoliščine pridobi 36. člen
mnenje občine, na območju katere leži enota vrednotenja, za (kupoprodajni pravni posli)
katero se ugotavlja vpliv posebnih okoliščin. Občina svoje mne-
(1) Za kupoprodajne pravne posle se za namene tega
nje sporoči v enem mesecu, sicer se šteje, da se z navedbami
zakona štejejo odplačni pravni posli v skladu z določbami
predlagatelja o obstoju in vplivu posebnih okoliščin strinja.
predpisov, ki urejajo obdavčitev prometa z nepremičninami.
(5) Komisija svoje mnenje o pregledu ocenjevanja vredno-
(2) Podatke o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremični-
sti posreduje organu vrednotenja v dveh mesecih od prejema
nami morajo v evidenco trga nepremičnin sporočati:
njegove zahteve.
– Finančna uprava Republike Slovenije iz evidence napo-
(6) Mnenja iz prvega odstavka tega člena lahko organ
vedi za odmero davka na promet nepremičnin,
vrednotenja po dokončnosti odločbe brez navedb osebnih po-
– prodajalci iz pogodb za kupoprodajne pravne posle z
datkov in drugih podatkov, ki po tem zakonu niso javni, javno nepremičninami, za katere je bil obračunan davek na dodano
objavi na spletnih straneh organa vrednotenja. vrednost, in
(7) Član senata oziroma posamezni član komisije iz tre- – stečajni upravitelji in sodišča za kupoprodajne pravne
tjega odstavka tega člena ne more biti oseba, za katero so posle z nepremičninami v stečajnem ali izvršilnem postopku, za
smiselno izpolnjeni pogoji, ki veljajo za izločitev izvedencev v katere je bil obračunan davek na dodano vrednost.
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. (3) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo podatke za vse
kupoprodajne pravne posle v evidenco trga nepremičnin na
svoje stroške sporočiti v elektronski obliki do 15. dne v mesecu
VII. EVIDENCE MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA po mesecu, v katerem so bili sklenjeni posamezni kupoprodajni
pravni posli oziroma je bila vložena napoved za odmero davka
34. člen na promet nepremičnin.
(evidence) (4) V evidenci trga nepremičnin se posebej označijo ku-
poprodajni pravni posli, ki jih je organ vrednotenja na podlagi
Organ vrednotenja vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco
prve alineje drugega odstavka 11. člena tega zakona ocenil
trga nepremičnin, evidenco modelov vrednotenja in evidenco
kot tržne cene.
vrednotenja.
37. člen
1. Evidenca trga nepremičnin
(najemni pravni posli)
35. člen (1) Za najemne pravne posle se za namene tega zakona
(evidenca trga nepremičnin) štejejo posli oddajanja stavb in delov stavb v odplačni najem,
ki so za najmanj šest mesecev sklenjeni na podlagi najemne
(1) Evidenca trga nepremičnin je večnamenska zbirka
ali podnajemne pogodbe ali dodatka k najemni ali podnajemni
podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami in
pogodbi, ki je sklenjen zaradi spremembe najemnine ali trajanja
o najemnih pravnih poslih za stavbe in dele stavb.
najema.
(2) V evidenci trga nepremičnin se vodijo in vzdržujejo
(2) Podatke o najemnih pravnih poslih morajo v evidenco
naslednji podatki:
trga nepremičnin poslati:
– osebno ime, naslov in enotna matična številka pogod-
– Finančna uprava Republike Slovenije iz podatkov na-
bene stranke, ki je fizična oseba, ali ime oziroma firma, sedež
povedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premo-
in matična številka pogodbene stranke, ki je pravna oseba, ter
ženja v najem,
državljanstvo ali država sedeža ter pravnoorganizacijska oblika
– najemojemalci, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo davč-
pogodbenih strank, ni postopek, štejejo kot plačniki davka v obračunu davčnega
– osebno ime, naslov elektronske pošte in telefonska odtegljaja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v
številka osebe, ki v imenu osebe, zavezane za poročanje v najem,
evidenco trga nepremičnin v skladu s 36. in 37. členom tega – najemodajalci pravne osebe ali samostojni podjetniki
zakona, sporoči podatke v evidenco trga nepremičnin, posamezniki,
– datum sklenitve pravnega posla, za najemne pravne – najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v
posle pa tudi datum začetka in prenehanja najema, lasti Republike Slovenije,
– vrsta pravnega posla, – najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v
– vrsta nepremičnine, za najemne posle pa tudi vrsta in lasti lokalnih samoupravnih skupnosti, in
velikost oddane površine, – upravniki večstanovanjskih ali poslovnih stavb za dele
– identifikacijska oznaka parcel, stavb in delov stavb, stavb v solastnini lastnikov delov stavb v večstanovanjski ali
– podatki o nepremičninah, ki so predmet pravnih poslov, poslovni stavbi.
– cena ali najemnina in (3) Osebe iz prejšnjega odstavka, razen Finančne uprave
– drugi podatki, ki vplivajo na ceno ali najemnino. Republike Slovenije, morajo podatke za vsak najemni pravni
Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 27. 12. 2017 / Stran 11661
posel s stavbo ali delom stavbe na svoje stroške sporočiti v (5) V evidenci vrednotenja se izkazujejo naslednji podatki
elektronski obliki do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je o osebi, ki opravlja dejavnost: za fizične osebe osebno ime,
bil sklenjen najemni pravni posel ali dodatek k najemni pogodbi. EMŠO, naslov stalnega prebivališča in naslov za vročanje, za
(4) Finančna uprava Republike Slovenije mora podatke pravne osebe pa ime, matična številka in naslov. Podatki iz
za vse najemne posle v evidenco trga nepremičnin poslati prejšnjega stavka se pridobivajo iz centralnega registra prebi-
brezplačno v elektronski obliki v izmenjalnem formatu, dogo- valstva oziroma poslovnega registra Slovenije.
vorjenem z organom vrednotenja, enkrat letno do 30. junija za (6) Vsi podatki v evidenci vrednotenja se vodijo in vzdržu-
preteklo leto. jejo na način, da je zagotovljena sledljivost njihovih sprememb.
(5) Poleg obveznosti iz drugega odstavka tega člena mo- (7) Lastnik nepremičnine ali druga oseba, ki izkaže pravni
rajo najemodajalci na poziv organa vrednotenja in v roku, ki ga interes, lahko pridobi zgodovinski izpisek podatkov evidence
organ vrednotenja določi, pisno ali ustno posredovati dodatne vrednotenja na določen datum.
podatke. Organ vrednotenja lahko od najemodajalcev dodatne (8) Podrobnejše podatke, ki se vodijo ali izkazujejo v
podatke zahteva največ dvakrat letno. evidenci vrednotenja, opis teh podatkov ter način njihovega
(6) V evidenci trga nepremičnin se posebej označijo na- pridobivanja določi vlada.
jemni pravni posli, ki jih je organ vrednotenja na podlagi prve
alineje drugega odstavka 11. člena tega zakona ocenil kot tržne 41. člen
najemnine. (vprašalnik za pridobivanje podatkov)
(1) Podatki se v evidenco vrednotenja pridobijo od la-
38. člen
stnikov nepremičnin z vprašalnikom. V primeru solastnine ali
(poročila o trgu nepremičnin) skupne lastnine se lahko z vprašalniki pridobivajo podatki od
Organ vrednotenja enkrat letno za preteklo leto, na pod- katerega koli skupnega lastnika ali solastnika nepremičnine.
lagi podatkov iz prve alineje drugega odstavka 11. člena tega (2) Lastnik nepremičnine mora organu vrednotenja vrniti
zakona, pripravi poročilo o trgu nepremičnin in ga javno objavi vprašalnik, izpolnjen s podatki, ki ustrezajo dejanskemu stanju,
na svojih spletnih straneh. najpozneje v 30 dneh od dneva prejema oziroma v daljšem
roku, če tako v izjemnih primerih in ob velikem številu nepre-
2. Evidenca modelov vrednotenja mičnin določi organ vrednotenja.
(3) Organ vrednotenja lahko za preverjanje, ali z vpra-
39. člen šalnikom posredovani podatki ustrezajo dejanskemu stanju,
od lastnika nepremičnine zahteva, da najpozneje v 15 dneh
(evidenca modelov vrednotenja)
od prejema poziva za svoje navedbe iz vprašalnika predloži
V evidenci modelov vrednotenja se za posamezni model ustrezna dokazila.
vrednotenja vodijo in vzdržujejo podatki iz prvega odstavka (4) Če lastnik nepremičnine organu vrednotenja v roku iz
7. člena tega zakona. drugega odstavka tega člena ne pošlje popolno izpolnjenega
vprašalnika oziroma v roku iz tretjega odstavka tega člena
3. Evidenca vrednotenja pravilnosti podatkov iz vprašalnika ne izkaže, organ vrednote-
nja v evidenco vrednotenja vpiše podatek, ki izhaja iz drugih
40. člen
javnih evidenc ali iz podatkov primerljivih nepremičnin ter o tem
(evidenca vrednotenja) obvesti lastnika nepremičnine.
(1) V evidenco vrednotenja se na podlagi osnutkov mo- (5) Vsebino vprašalnikov iz prvega odstavka tega člena
delov vrednotenja iz 15. člena tega zakona oziroma modelov predpiše minister, pristojen za izvajanje množičnega vrednote-
vrednotenja iz 20. člena tega zakona prevzemajo podatki o nja, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
nepremičninah iz evidenc o nepremičninah, ki se vodijo na pod-
42. člen
lagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, iz zbirk podatkov
samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz drugih uradnih evidenc. (popravljanje in spreminjanje podatkov
(2) V evidenco vrednotenja se prevzemajo podatki o v evidenci vrednotenja)
lastnikih nepremičnin, kot so evidentirani v evidencah o ne- (1) Lastnik nepremičnine lahko pri organu vrednotenja
premičninah, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju zahteva popravek podatka iz prvega, drugega oziroma petega
nepremičnin. O lastnikih nepremičnin se prevzemajo: za fizične odstavka 40. člena tega zakona, če se podatek, vpisan v evi-
osebe osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča in denci vrednotenja, ne sklada s podatkom uradne evidence, iz
naslov za vročanje, za pravne osebe pa ime, matična številka katere se v evidenco vrednotenja podatek prevzema.
in naslov. Podatki o lastnikih nepremičnin se posodabljajo iz (2) Lastnik nepremičnine lahko predlaga popravek podat-
centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra ka iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona, če je podatek
Slovenije. v evidenci vrednotenja evidentiran v nasprotju s tem zako-
(3) Upravljavci zbirk podatkov iz prvega, drugega in pe- nom, predpisom iz 20. člena tega zakona oziroma konkretnim
tega odstavka tega člena na svoje stroške dajo na razpolago upravnim aktom, izdanim v zvezi s podatkom. Če je predlog
oziroma posredujejo podatke v evidenco vrednotenja na način za popravek utemeljen, organ vrednotenja podatek v evidenci
in v rokih, kot jih določi predpis iz osmega odstavka tega člena. vrednotenja popravi. Neutemeljen predlog za popravek organ
(4) V evidenci vrednotenja se vzpostavijo, vodijo in vzdr- vrednotenja zavrne v skladu z določbami zakona, ki ureja splo-
žujejo: šni upravni postopek.
– enote vrednotenja in posebne enote vrednotenja, (3) Če organ vrednotenja meni, da v evidenco vrednotenja
– podatki o modelu vrednotenja za enoto vrednotenja in vpisani podatek iz sedme alineje četrtega odstavka 40. člena
posebno enoto vrednotenja, tega zakona ne izkazuje dejanskega stanja, lastniku nepremič-
– podatki o vrednostni coni in vrednostni ravni enote vre- nine posreduje nov vprašalnik iz prejšnjega člena.
dnotenja in posebne enote vrednotenja, (4) Lastnik nepremičnine lahko pri organu vrednotenja
– podatki o posplošeni vrednosti enot vrednotenja, poseb- predlaga popravek ali spremembo podatka, pridobljenega z
nih enot vrednotenja in nepremičnin, vprašalnikom iz prejšnjega člena, ali spremembo podatka,
– podatki o vrsti, velikosti vpliva in datumu začetka ter evidentiranega na podlagi četrtega odstavka prejšnjega člena.
konca veljavnosti vpliva posebne okoliščine, Če je predlog popravka ali spremembe utemeljen, organ vre-
– vplivno območje, dnotenja popravljeni ali spremenjeni podatek vpiše v evidenco
– podatki o nepremičninah, ki se pridobivajo na način iz vrednotenja. Če predlog ni utemeljen, ga organ vrednotenja
41. člena tega zakona, in zavrne v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni
– podatek o osebi, ki opravlja dejavnost. postopek.
Stran 11662 / Št. 77 / 27. 12. 2017 Uradni list Republike Slovenije
43. člen VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA
(spreminjanje podatkov v matičnih evidencah)
45. člen
(1) V zvezi s podatkom, ki se v evidenco vrednotenja
(nadzor nad izvajanjem zakona)
prevzema iz druge uradne evidence ali iz druge javne zbirke
podatkov (v nadaljnjem besedilu: matične evidence), in zanj Nadzor nad izvajanjem 28., 36., 37., 40. in 41. člena tega
predpis, ki ureja vodenje matične evidence, ne ureja možnosti zakona opravlja ministrstvo, pristojno za izvajanje množičnega
spreminjanja podatka na predlog lastnika nepremičnine, lahko vrednotenja.
lastnik nepremičnine vloži predlog za spremembo podatka pri
organu vrednotenja. Organ vrednotenja predlog za spremembo
podatka posreduje organu, ki je pristojen za vodenje matične IX. KAZENSKE DOLOČBE
evidence.
46. člen
(2) Če je predlog za spremembo podatka utemeljen gle-
de na pravila, ki veljajo za vodenje matične evidence, organ, (prekršek posameznika)
pristojen za vodenje matične evidence, na podlagi obvestila iz Z globo od 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek
prvega odstavka tega člena podatek popravi in o tem obvesti posameznik, če v predlogu za ugotavljanje posebnih okoliščin
lastnika nepremičnine ter organ vrednotenja. Če predlog za navede nepravilne podatke (prvi odstavek 28. člena).
spremembo podatka ni utemeljen, ga organ, ki vodi matično
evidenco, zavrne v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni 47. člen
upravni postopek, ter o tem in o razlogih za zavrnitev obvesti (prekrški pravnih oseb, samostojnih podjetnikov
organ vrednotenja. posameznikov, oseb, ki opravljajo dejavnost,
(3) Lastnik nepremičnine ali oseba, ki izkaže pravni in- in odgovornih oseb)
teres, lahko ob uporabi posplošene vrednosti nepremičnine
(1) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekr-
v postopkih odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi
šek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samo-
uveljavlja popravke podatkov iz prvega, drugega in četrtega
stojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se
odstavka prejšnjega člena oziroma spremembe ali popravke
kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
podatkov iz prvega odstavka tega člena. Organ, pristojen za
1. ne pošlje vprašalnika, pošlje nepopolno izpolnjen vpra-
odločanje o pravici, obveznosti in pravni koristi, o tem obvesti
šalnik, ne posreduje dokazil ali v vprašalniku navede nepravilne
organ vrednotenja, ki v zvezi s predlogom izvede postopek iz
podatke (drugi, tretji ali četrti odstavek 41. člena);
prvega odstavka tega člena. O rešitvi postopkov iz drugega
2. v predlogu za ugotavljanje posebnih okoliščin navede
in tretjega odstavka tega člena organ vrednotenja obvesti
nepravilne podatke (prvi odstavek 28. člena);
organ, pristojen za odločanje o pravici, obveznosti in pravni
3. v predpisanem roku ne sporoči podatkov v evidenco
koristi.
trga nepremičnin oziroma sporoči nepravilne podatke (druga ali
(4) Ne glede na določbo 27. člena tega zakona lahko pre-
tretja alineja drugega odstavka 36. člena, druga do peta alineja
dlog za ugotavljanje posebne okoliščine ob uporabi posplošene
drugega odstavka 37. člena).
vrednosti nepremičnine v postopkih odločanja o pravici, obve-
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prej-
znosti ali pravni koristi vloži oseba, ki ni lastnik nepremičnine,
šnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega
če izkaže pravni interes, oziroma lastnik nepremičnine, ki pre-
podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno
dloga iz opravičljivih razlogov ni mogel vložiti pred presečnim
opravlja dejavnost.
dnevom. Šteje se, da je bil predlog za ugotavljanje posebne
(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške
okoliščine iz prejšnjega stavka podan dan pred presečnim
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
dnevom, ki velja za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni
pravne osebe.
koristi. Organ, pristojen za odločanje o pravici, obveznosti ali
(4) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekr-
pravni koristi, vlogo v tem delu odstopi v reševanje organu
šek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba
vrednotenja, ki v zvezi s predlogom izvede postopek ugotavlja-
državnega organa in odgovorna oseba organa samoupravne
nja posebne okoliščine v skladu s tem zakonom. O dokončni
lokalne skupnosti.
odločbi organ vrednotenja obvesti organ, pristojen za odločanje
o pravici, obveznosti ali pravni koristi. 48. člen
(prekršek odgovorne osebe organa samoupravne
44. člen
lokalne skupnosti)
(javnost podatkov evidenc množičnega vrednotenja)
Z globo od 600 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
(1) Podatki evidence trga nepremičnin, razen osebnih po-
odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti, če
datkov iz prve in druge alineje drugega odstavka 35. člena tega
na predpisan način ne posreduje podatkov o namenski rabi
zakona in podatkov, ki jih pogodbene stranke kupoprodajnih
prostora (peti odstavek 55. člena).
in najemnih pravnih poslov opredelijo kot poslovno skrivnost
v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, so javni ne 49. člen
glede na določbe o varovanju davčne tajnosti, kot jo določa
(pooblastilo za izrek prekrška v razponu)
zakon, ki ureja davčni postopek.
(2) Podatki evidence modelov vrednotenja so javni. Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškov-
(3) Podatki evidence vrednotenja, razen osebnih podat- nem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje
predpisane globe, določene s tem zakonom.
kov fizičnih oseb kot so osebno ime, EMŠO, naslov stalnega
prebivališča in naslov za vročanje, podatkov, varovanih po
drugih predpisih, podatkov o posebnih enotah vrednotenja,
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
zbranih na podlagi 41. člena tega zakona, podatkov o vredno-
sti posebnih enot vrednotenja in drugih podatkov, ki jih lastnik
50. člen
nepremičnine opredeli kot poslovno skrivnost v skladu z zako-
nom, ki ureja gospodarske družbe, so javni. (terminološka uskladitev)
(4) Javni dostop do evidence vrednotenja zagotavlja mini- Do ustrezne terminološke uskladitve predpisov, ki na dan
strstvo, pristojno za izvajanje množičnega vrednotenja, z omre- uveljavitve tega zakona uporabljajo izraz posplošena tržna
žnimi storitvami v skladu s predpisi, ki urejajo infrastrukturo za vrednost, se slednji šteje za posplošeno vrednost v skladu s
prostorske informacije v Republiki Sloveniji. tem zakonom.