ebook img

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje Špela ... PDF

96 Pages·2015·3.29 MB·English
by  
Save to my drive
Quick download
Download
Most books are stored in the elastic cloud where traffic is expensive. For this reason, we have a limit on daily download.

Preview UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje Špela ...

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje Špela Svetičič PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V IZBRANIH ODLOMKIH SLAVE VOJVODINE KRANJSKE PRI DEVETOŠOLCIH Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje Špela Svetičič PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V IZBRANIH ODLOMKIH SLAVE VOJVODINE KRANJSKE PRI DEVETOŠOLCIH Magistrsko delo Mentor: doc. dr. Gregor Torkar Ljubljana, 2015 Ali na kratko povedano, v gozdovih ne stoji toliko dreves, kot človek Najvišjemu za gozdove dolguje hvaležnosti (Valvasor, 2009, str. 207). ZAHVALA Mentorju doc. dr. Gregorju Torkarju se iskreno zahvaljujem za približanje Slave vojvodine Kranjske in vse nadaljnje napotke. Zahvala gre tudi šoli, učiteljici biologije in vsem devetošolcem za pripravljenost za sodelovanje pri raziskavi. Hvala vsem sošolkam in sošolcu, ki so s svojo iskrenostjo in preprostostjo še bolj prijetno obarvali moje študijske dni. Še posebej hvala Alenki, ki na vsa moja malenkostna vprašanja vedno odgovori skrbno in preudarno. Posebna zahvala gre tudi moji družini in Mateju, ki vedno trdno verjamejo vame in mi omogočajo uresničevati zastavljene cilje. POVZETEK V Sloveniji gozd prekriva več kot polovico ozemlja in zato lahko rečemo, da je naš najpomembnejši ekosistem. Z njim povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki pa se med seboj lahko tudi omejujejo in izključujejo. Zato je znanje o tem ekosistemu, predvsem pa prepoznavanje in poznavanje vlog in funkcij gozda, pomemben element, ki omogoča trajnostno gospodarjenje. V prvem delu magistrskega dela smo analizirali Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske. Pri tem smo ugotovili, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, ki jih določa Zakon o gozdovih (1993). Te prepoznane funkcije lahko uvrstimo tako med proizvodne, ekološke kot socialne funkcije gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov, ki pa ga zaradi intelektualnega izstopanja Valvasorja iz takratnega okolja, ne moremo izenačiti z dojemanjem gozda takratne družbe v drugi polovici 17. stoletja. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. V analiziranih knjigah lahko prepoznamo 25 različnih vrst lesnatih rastlin, ki jih avtor omenja v različnih kontekstih. Pri tem so najpogosteje omenjene lesnate rastline bukev, smreka, hrast, kostanj in jelka. Valvasor omenja v povezavi z gozdom tudi 78 različnih vrst ali skupin živali, ki jih lahko razdelimo v razrede pajkovcev, žuželk, polžev, sesalcev, ptičev, plazilcev in dvoživk. Zaradi Valvasorjevega omenjanja črvov smo oblikovali tudi skupino črvov, ki sicer ni taksonomska kategorija. Pri tem smo glede na pogostost omemb posameznih vrst ali skupin živali sklepali, da Valvasor nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Prav tako smo zaključili, da Valvasorju niso enako pomembni vsi vretenčarji, vendar predvsem ptice in sesalci, ki jih lahko povezujemo z lovom ali lepim petjem. V drugem delu magistrskega dela smo na podlagi izbranih odlomkov iz II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske oblikovali učno uro, ki temelji na sodelovalnem učenju in lahko preko nje ugotovimo poimenovanje, prepoznavanje in pomembnost posameznih vlog in funkcij gozda za učence. To učno uro smo izvedli v dveh razredih devetošolcev iz severozahodnega dela Slovenije in preko vsebinske analize izdelkov učencev in skupinskih intervjujev ugotovili, da učenci iz izbranih odlomkov prepoznajo funkcije gozdov, ki v njih prevladujejo. Večina skupin je prepoznane funkcije nato razdelila v dve širši kategoriji. Pri tem je ena kategorija najpogosteje predstavlja funkcije gozda v povezavi s človekom, druga kategorija pa je vsebovala funkcije, ki niso odvisne od človeka. Učenci so kot najpomembnejši prepoznani funkciji gozda opredelili tvorbo kisika in funkcijo življenjskega prostora živali, najmanj pomembne pa se jim zdijo rekreacijska funkcija, turistična funkcija, estetska funkcija in funkcijo tvorbe sence. Kljub temu da so učenci prepoznavali prevladujoče funkcije gozdov iz izbranih odlomkov Slave vojvodine Kranjske, lahko rečemo, da slabo poznajo vloge in funkcije gozdov, saj je posamezna skupina učencev pri učni uri prepoznala samo eno, dve ali tri dodatne funkcije gozda. Prav tako je na koncu ure več kot polovica učencev zapisala, da so pred tem mislili, da gozd ni tako pomemben in/ali nima toliko različnih vlog in funkcij. Zato predlagamo, da vloge in funkcije gozda predstavljajo učno vsebino v vseh slovenskih osnovnih šolah. Glede na to, da so gozdni ekosistemi najpogostejši ekosistemi v naši okolici, slovenski učenci še posebej potrebujejo poglobljeno znanje o gozdnih ekosistemih in povezavi med njimi in njihovim življenjem. Omejeno prepoznavanje funkcij in vlog gozda državljanov lahko vodi k netrajnostnemu odločanju na področju upravljanja z gozdovi. Tukaj ima šola z možnostjo vpliva na oblikovanje ekološko pismenih državljanov pomemben mehanizem, da to prepreči. KLJUČNE BESEDE: ekološka pismenost, funkcije gozda, vloge gozda, ekosistemske storitve, Slava vojvodine Kranjske ABSTRACT More than half of Slovenian territory is covered by forests, and we can therefore say that the forest is our most important ecosystem. It is connected with numerous roles and functions, that can, however, limit and exclude one another. That is why knowledge about this ecosystem, and especially the identification and understanding of the roles and functions of the forest, is an important element that enables sustainable management. In the first part of the master thesis we have analyzed Valvasor’s identification of roles and functions of the forest through content analysis of the second, third and fourth book of Slava Vojvodine Kranjske. In doing so, we have discovered that we can recognize eleven of the seventeen different functions of the forest that the Law on Forests (1993) defines. These identified functions can be classified among production, ecological, as well as social functions of the forest, which shows the author’s broader perception of the forest. However, because of Valvasor’s exceptional intellect for that time, we cannot equate his perception to the perception of the rest of the population in the second half of the 17th century. Valvasor can also be praised for his exceptional identification of the diversity of Carniola forests. In the analyzed books we can identify 25 different species of woody plants, which the author mentions in various contexts. The most frequently mentioned woody plants are beech, pine, oak, chestnut and fir. In connection to the forest Valvasor also mentions 78 different species or groups of animals, that can be sorted into classes of arachnids, insects, snails, mammals, birds, reptiles, and amphibians. Because of Valvasor’s mention of worms, we also formed a group of worms, that otherwise isn’t a taxonomic category. Based on the frequency of the different animal classes being mentioned we gathered, that Valvasor gives less importance to invertebrates than vertebrates. We have also concluded, that Valvasor does not think all vertebrates are important, assigning more importance to birds and animals, who we can connect with hunting or beautiful singing. In the second part of the master thesis we have formed a lesson with the help of selected excerpts from the second, third and fourth book of Slava vojvodine Kranjske. The lesson is based on collaborative learning and through it, we can indentify the description, identification and importance of individual roles and functions of the forest for the students. This lesson was conducted in two classes of ninth grade students from the northwestern region of Slovenia. Through the content analysis of the student’s projects and group interviews we have discovered that students identify the dominantly present functions of forest appearing in the selected excerpts. The majority of the groups divided the identified functions into two broader categories. One of the categories usually presented the functions of the forest in connection to humans, while the other category included functions that were not human dependent. The groups of students identified the forming of oxygen and the provision of a habitat for animals as the two most important functions of the forest. They identified the recreational function, the touristic function, the aesthetic function, and the function of shadow forming as the least important functions. Despite the fact that the students recognized the dominant functions of the forests from the selected excerpts, we can say that their knowledge of the functions and roles of the forest is poor. Each individual group only identified one, two or three additional functions of the forest. At the end of the lesson more than half of the students wrote down, that they have previously thought little of the importance of the forest and/or were not aware of so much of its functions and roles. That is why we suggest that the roles and functions of the forest are included into the teaching content of all Slovenian primary schools. Given the fact that forest ecosystems are the most frequent ecosystem in our surroundings, the Slovenian students especially need an in- depth knowledge of the forest ecosystems and connection between them and their life. The limited recognition of the functions and roles of the forest in the eyes of the population could lead to unsustainable decisions regarding forest management. In this case, the school has an opportunity to influence and form ecologically literate citizens and prevent this threat. KEYWORDS: ecological literacy, forest functions, forest roles, ecosystem services, Slava vojvodine Kranjske KAZALO VSEBINE 1 UVOD ..................................................................................................................................... 1 1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA .................................................. 1 1.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ........................................... 1 2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................................. 3 2.1 GOZD ............................................................................................................................... 3 2.1.1 VLOGE IN FUNKCIJE GOZDA ............................................................................. 3 2.1.1.1 Delitev in poimenovanja vlog in funkcij gozda ................................................. 3 2.1.1.2 Vloge in funkcije gozda v slovenskih predpisih ................................................ 4 2.1.1.2.1 Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (varovalna funkcija) ...... 5 2.1.1.2.2 Hidrološka funkcija ..................................................................................... 5 2.1.1.2.3 Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ................................................. 6 2.1.1.2.4 Klimatska funkcija ...................................................................................... 8 2.1.1.2.5 Zaščitna funkcija ......................................................................................... 9 2.1.1.2.6 Higiensko-zdravstvena funkcija ................................................................ 10 2.1.1.2.7 Obrambna funkcija .................................................................................... 10 2.1.1.2.8 Rekreacijska funkcija: ............................................................................... 10 2.1.1.2.9 Turistična funkcija ..................................................................................... 11 2.1.1.2.10 Poučna funkcija ....................................................................................... 11 2.1.1.2.11 Raziskovalna funkcija ............................................................................. 12 2.1.1.2.12 Funkcija varovanja naravnih vrednot ...................................................... 12 2.1.1.2.13 Funkcija varovanja kulturne dediščine .................................................... 12 2.1.1.2.14 Estetska funkcija ..................................................................................... 12 2.1.1.2.15 Lesnoproizvodna funkcija ....................................................................... 13 2.1.1.2.16 Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin ......................................... 13 2.1.1.2.17 Lovnogospodarska funkcija .................................................................... 14 2.1.2 EKOSISTEMSKE STORITVE ............................................................................... 15 2.1.2.1 Ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev .............................................. 15 2.1.2.2 Klasifikacija ekosistemskih storitev ................................................................. 16 2.1.3 POMEMBNOST VLOG, FUNKCIJ IN EKOSISTEMSKIH STORITEV GOZDA ZA POSAMEZNIKA ....................................................................................................... 18 2.1.4 UMESTITEV VSEBINE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V UČNI NAČRT ......... 20 2.2 EKOLOŠKA PISMENOST ........................................................................................... 23 2.2.1 KOMPETENCE EKOLOŠKE PISMENOSTI ....................................................... 24 2.3 VALVASOR IN NJEGOVO DELO SLAVA VOJVODINE KRANJSKE .................. 25 2.3.1 ORIS RAZMER V DRUGI POLOVICI 16. STOLETJA IN V 17. STOLETJU NA OBMOČJU KRANJSKE ................................................................................................. 25 2.3.2 RODBINA IN ŽIVLJENJE JANEZA VAJKARDA VALVASORJA ................... 26 2.3.3 VALVASORJEVA SLAVA VOJVODINE KRANJSKE ...................................... 28 2.3.3.1 Struktura in vsebina Slave vojvodine Kranjske ............................................... 29 1.3.3.1.1 Prvi del Slave vojvodine Kranjske ............................................................ 29 2.3.3.1.2 Drugi del Slave vojvodine Kranjske ......................................................... 31 2.3.3.1.3 Tretji del Slave vojvodine Kranjske .......................................................... 31 2.3.3.1.4 Četrti del Slave vojvodine Kranjske .......................................................... 32 2.3.3.2 Tematika gozda v Slavi vojvodini Kranjski ..................................................... 32 3. METODOLOGIJA ............................................................................................................... 34 3.1 Prvi del raziskave ........................................................................................................... 34 3.2 DRUGI DEL RAZISKAVE ........................................................................................... 34 3.2.1 VZOREC ................................................................................................................. 34 3.2.2 UČNA URA ............................................................................................................ 34 4 REZULTATI ......................................................................................................................... 38 4.1 ANALIZA II., III. IN IV. KNJIGE SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ..................... 38 4.1.1 VLOGE IN FUNKCIJE GOZDA V II., III. IN IV. KNJIGI SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ..................................................................................................................... 38 4.1.1.1 Prepoznane vloge in funkcije gozda ................................................................. 38 4.1.1.2 Pogostost prepoznanih vlog in funkcij gozda................................................... 39 4.1.1.3 Podrobnejši pregled posameznih prepoznanih vlog in funkcij gozda .............. 40 4.1.1.3.1 Analiza lesnoproizvodne funkcije ............................................................. 40 4.1.1.3.2 Analiza funkcije pridobivanja drugih gozdnih dobrin .............................. 41 4.1.1.3.3 Analiza lovnogospodarske funkcije .......................................................... 42 4.1.1.3.4 Analiza funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti .................................. 42 4.1.1.3.5 Analiza klimatske in hidrološke funkcije .................................................. 42 4.1.1.3.6 Analiza estetske funkcije ........................................................................... 43 4.1.1.3.7 Analiza turistične, rekreacijske, zaščitne funkcije in funkcije varovanja naravnih vrednot ....................................................................................................... 43 4.1.2 ORGANIZMI V II., III. IN IV. KNJIGI SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ...... 43 4.1.2.1 Lesnate rastline ................................................................................................. 44 4.1.2.1.1 Prepoznane lesnate rastline in vzrok njihove omembe ............................. 44 4.1.2.1.2 Pogostost prepoznanih lesnatih rastlin in podrobnejši pregled najpogostejših .................................................................................................................................. 46 4.1.2.2 Živali v povezavi z gozdom ............................................................................. 48 4.1.2.2.1 Prepoznane živali v povezavi z gozdom in vzrok njihove omembe ......... 48 4.1.2.2.2 Pogostost prepoznanih živali v povezavi z gozdom in podrobnejši pregled najpogostejših ........................................................................................................... 51 4.3 ANALIZA UČNE URE ................................................................................................. 55 4.3.1 PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDOV IZ IZBRANIH ODLOMKOV TER NJIHOVO POIMENOVANJE ................................................................................ 55 4.3.2 PREPOZNAVANJE DRUGIH VLOG IN FUNKCIJ GOZDA ............................. 56 4.3.3 ZDRUŽEVANJE PREPOZNANIH VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V ŠIRŠE KATEGORIJE ................................................................................................................. 58 4.3.4 POMEMBNOST POSAMEZNIH PREPOZNANIH VLOG IN FUNKCIJ GOZDA ZA UČENCE .................................................................................................................... 60 4.3.5 REZULTATI TABELE PREJ SEM MISLIL, ZDAJ PA VEM ............................. 60 5 RAZPRAVA IN SKLEPI ...................................................................................................... 61 5.1 RAZPRAVA .................................................................................................................. 61 5.2 SKLEPI .......................................................................................................................... 66 6 LITERATURA ...................................................................................................................... 69 PRILOGE ................................................................................................................................. 75 PRILOGA 1: PRIPRAVA NA UČNO URO ....................................................................... 75 PRILOGA 2: POWERPOINT PREZENTACIJA ZA UČNO URO .................................... 79 PRILOGA 3: IZPOLNITVE TABELE PREJ SEM MISLIL, ZDAJ PA VEM ................... 83 KAZALO GRAFOV Graf 1: Stopnja pomembnosti posameznih skupin gozdnih storitev v odvisnosti od regije Evropske unije (Mavsar idr., 2008) .......................................................................................... 19 Graf 2: Stopnja pomembnosti posameznih gozdnih storitev pri prebivalcih Evropske unije (Mavsar idr., 2008) ................................................................................................................... 20 Graf 3: Delež posameznih prepoznanih skupin funkcij gozda ................................................. 39 Graf 4: Delež posameznih prepoznanih funkcij gozda ............................................................ 39 Graf 5: Delež posameznih prepoznanih načinov uporabe lesa ................................................ 40 Graf 6: Delež posameznih prepoznanih načinov uporabe drugih gozdnih dobrin ................... 41 Graf 7: Delež posameznega prepoznanega vzroka omembe lesnate rastline ........................... 44 Graf 8: Delež posamezne prepoznane vrste lesnate rastline .................................................... 46 Graf 9: Delež vzroka omembe bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke ................................. 46 Graf 10: Delež posameznega vzroka omembe prepoznanih živali .......................................... 49 Graf 11: Delež posameznih prepoznanih skupin živali ............................................................ 51 Graf 12: Delež posameznih prepoznanih redov vretenčarjev .................................................. 52 Graf 13: Delež posameznih prepoznanih redov vretenčarjev .................................................. 52 Graf 14: Delež vzroka omembe divje svinje, jelena, lisice, zajca, medveda in gozdnega jereba .................................................................................................................................................. 55 Graf 15: Delež skupin učencev, ki so prepoznali posamezno funkcijo gozda ......................... 58 Graf 16: Povprečna ocena posamezne prepoznane funkcije gozda s strani skupin učencev ... 60 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Funkcije gozda po Zakonu o gozdovih (1993) ................................................... 4 Preglednica 2: Odstrel divjadi v letu 2013 (Statistični urad RS, b.d.) ..................................... 14

Description:
sorted into classes of arachnids, insects, snails, mammals, birds, reptiles, and from the second, third and fourth book of Slava vojvodine Kranjske.
See more

The list of books you might like

Most books are stored in the elastic cloud where traffic is expensive. For this reason, we have a limit on daily download.