univerza v ljubljani pedagoška fakulteta ana hram metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja ...

235 Pages·2016·3.66 MB·Slovenian

UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA

ANA HRAM

METODE POMOČI Z UMETNOSTJO V PROCESU
UREJANJA ZASVOJENOSTI – MOTENJ HRANJENJA

SPECIALISTIČNO DELO

Mentorica: doc. Alenka Vidrih
Somentorica: doc. dr. Vita Poštuvan, univ. dipl. psih.

Ljubljana, 2016
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Ana Hram Specialistično delo:
Metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja zasvojenosti – motenj hranjenja

Zahvala

Zahvaljujem se vsem podpornikom, prijateljem, sorodnikom in posebnim ljudem, predvsem
mentorici doc. Alenki Vidrih in somentorici doc. dr. Viti Poštuvan.
Zahvaljujem se tudi vsem udeleženkam programa.
Prav tako gre zahvala tudi moji potrpežljivi družini.

In Bogu.

2
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Ana Hram Specialistično delo:
Metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja zasvojenosti – motenj hranjenja

Izvleček

METODE POMOČI Z UMETNOSTJO V PROCESU UREJANJA ZASVOJENOSTI –
MOTENJ HRANJENJA

Pomoč z umetnostjo je uporabna in znanstvena disciplina, ki skozi proces doživljanja,
izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi izraznimi sredstvi olajšuje spoprijemanje s problemi,
stresi, razvija zmožnost izražanja in medosebne veščine, omogoča samospoznavanje in
samopotrjevanje in podpira razvojne, ustvarjalne in izrazne potenciale, s čimer spodbuja
celotno osebnostno rast. V kvantitativni in kvalitativni raziskavi sem preverjala, ali je
primerna in učinkovita tudi za osebe z zasvojenostmi in omamami, povezanimi s hranjenjem,
tj. za osebe z motnjami hranjenja. Na osnovi študija, strokovne literature in izkušenj s
področij socialnega dela, pomoči z umetnostjo in izpopolnjevanja na področju zasvojenosti in
omam ter logoterapije in antropohigiene sem oblikovala in izvedla skupinski program. Ta na
zvišani ravni vključuje elemente in metode gibalno – plesne, likovne, dramske
(pripovedovanje zgodb, uporaba lutk, figuric) in glasbene dejavnosti in je bil razdeljen v tri
samostojne sklope: stik s seboj in telesom, stik z drugimi in okoljem ter integracija v okolje.

Učinek celotnega programa pomoči z umetnostjo je bil preverjen v kvantitativni in
kvalitativni raziskavi, v katero je bilo vključenih 11 deklet z motnjo hranjenja (9 z anoreksijo
nervozo, 2 z bulimijo nervozo), starih 17–21 let, s katerimi sem že eno leto izvajala
individualni program pomoči – urejanja motenj hranjenja, z eno od njih pa sem izvedla
podrobnejšo študijo primera, ker je izhajala iz izrazito disfunkcionalne družine. Spremljala in
zapisovala sem telesne zdravstvene spremembe (indeks telesne mase – ITM, zmanjšanje in/ali
prenehanje neustreznega kompenzacijskega vedenja oz. nadomestnega vedenja in ponovno
vzpostavitev menstrualnega cikla). Opazovala in kategorizirala sem njihovo medosebno in
skupinsko interakcijo. Spremljala sem tudi njihovo splošno psihofizično počutje, njihovo
doživljanje sebe v zvezi s telesno, čustveno in socialno samopodobo in samospoštovanjem; ter
njihovo zaznavanje sprememb na vseh človekovih razsežnostih tako na telesni, čustveni,
miselni, socialni in duhovni ravni. Prav tako pa sem iskala same vzroke motnje hranjenja in
jih skušala odpraviti.

Najbolj koristni elementi pomoči z umetnostjo so bili v sledečem vrstnem redu: enostaven
gib, likovnost, gib in ples, glasba in proti sredini, ko so se udeleženke počutile dovolj varne in
sprejete v skupini, tudi drama, in sicer v obliki pripovedovanja zgodb, uporabe lutk in figuric.
V času od začetka individualnega programa do konca skupinskega se je pomembno
3
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Ana Hram Specialistično delo:
Metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja zasvojenosti – motenj hranjenja

normaliziral ITM, prenehalo se je neustrezno kompenzacijsko vedenje, izboljšalo se je
splošno počutje, samospoštovanje in telesna, čustvena ter socialna samopodoba, zmanjšale so
se posledice na vseh človekovih razsežnostih (telesni, čustveno-miselni, duhovni in socialni),
družinska dinamika je postala bolj funkcionalna in zdrava, z novo ustreznejšo vlogo
udeleženk v družini in s pozitivnimi vplivi na vzročne in varovalne dejavnike.
Rezultati raziskave potrjujejo, da opisani program pomoči z umetnostjo na zvišani ravni
učinkovito pomaga osebam pri urejanju njihovih zasvojenosti – motenj hranjenja.

Ključne besede: pomoč z umetnostjo, zasvojenost, motnje hranjenja, anoreksija nervoza,
bulimija nervoza, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, družina, samopodoba

4
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Ana Hram Specialistično delo:
Metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja zasvojenosti – motenj hranjenja

Abstract

Arts Therapies Methods in the Treatment of Eating Disorders and Other Substance – Related
and Addictive Disorders

Key words:

arts therapies, eating disorders, anorexia nervosa, bulimia nervosa, risk factors, protective
factors, family, self-esteem

Arts Therapies is applicative and scientific discipline which by using the process of
experiencing, expressing and creating art, facilitates coping with problems and stress,
develops expressive ability and social skills, helps self-awareness and self-esteem, supports
developmental, creative and expressive potentials and enables personality growth. A
quantitative and qualitative study was undertaken with a purpose to verify is it adequate and
effective for persons with substance – related and addictive disorders – eating disorders. On
the basis of professional literature, study and professional expertise expertise in social work,
[art therapy, training in treatment of substance – related and addictive disorders] the author
developped a group programme that includes elements and techniques of movement – dance,
fine art, drama (storytelling, puppets and figurines) and music activity, all divided into three
sections self – contact and body – contact, contact with others and contact with community
and environment.

The effect of this art therapy programme was verified in a mixed methods research,
quantitative and qualitative study of group of 11 girls (9 with anorexia nervosa, 2 with
bulimia nervosa), aged 17 to 21 years, with whom one year individual treatment had been
going on. One of them was subject of detailed individual case study, because of her especially
dysfunctional family background. Different physical (body mass index – BMI, unadequate
compensation behaviour patterns, regularity of menstruation cycle) and psychosocial (general
psychophysical condition and mood, interpersonal and group interaction, self – image and self
– esteem, perception of consequences in bodily, emotional and social dimensions) variables
were being observed and assessed. Additionnally, causes of participants' eating disorders were
searched and tried to be eliminated. The useful art therapy elements were in the following
order: simple movement, (visual) art, movement and dance, and later in the course of
programme when participants felt safer and accepted in the group also drama in the form of
storytelling, use of puppets and figurines.
5
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Ana Hram Specialistično delo:
Metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja zasvojenosti – motenj hranjenja

From the beginning of individual programme till the end of group programme BMI was
significantly normalized; unadequate compensation patterns of behaviour have stopped;
general psychophysical condition was better; also self – esteem and physical, emotional and
social self – image improved, perception of consequences in bodily, emotional and social
dimensions was more positive; family dynamics became more functional with a new, more
adequate participants' family roles; and there were positive effects on causal and protective
factors. Results of this study confirm that this art therapy programme on a raised level
effectively helps persons in managing substance – related and addictive disorders – eating
disorders.

6
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Ana Hram Specialistično delo:
Metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja zasvojenosti – motenj hranjenja

KAZALO

UVODNA BESEDA 8

I. TEORETIČNA IZHODIŠČA 11
1 POMOČ Z UMETNOSTJO 11
1.1 Opredelitve in teoretična izhodišča pomoči z umetnostjo 11
1.2 Načela izvajanja pomoči z umetnostjo 18
1.3 Štiri osnovna področja pomoči z umetnostjo 22
1 . 4 P o m o č z umetnostjo pri motnjah hranjenja 37
2 MOTNJE HRANJENJA 45
2.1 Poimenovanje motenj hranjenja 45
2.2 Oblike/Kategorije motenj hranjenja po MKB in DSM ter pogostost 51
2.3 Tri osnovne oblike motenj hranjenja 59
2 .4 V z r o k i , dejavniki tveganja in varovalni dejavniki 71
2 . 5 Opis dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov 78
2 . 5.1 S a m opodoba 88
2 . 6 D r u ž ina 91
2 . 6.1 F u nkcionalna in nefunkcionalna družina in nepodporne-škodljive vloge 91
2 . 6.2 Značilnosti nefunkcionalnih družin 94
2 .6.3 Značilnosti funkcionalnih družin 103

II. EMPIRIČNI DEL 109
1 PROBLEM IN CILJ 109
2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 109
3 METODA 111
3.1 Metoda in raziskovalni pristop 111
3 .2 Vzorec udeleženk 111
3 .3 Opis postopka zbiranja podatkov 113
3 .3.1 Ocenjevalni in merski pripomočki 113
3 . 4 Postopki obdelave podatkov 118

7
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Ana Hram Specialistično delo:
Metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja zasvojenosti – motenj hranjenja

4 OPIS 16 SREČANJ SKUPINE IN ANALIZA VEDENJA 119
4.1 T e r a pevtski pripomočki 119
4.2 Opis 16 srečanj skupine 123
4.3 Opazovanje in analiza interakcije v skupini 143
5 REZULTATI 149
5.1 Skupina kot celota 149
5.2 Rezultati posameznih udeleženk v skupini 161
5 .3 Rezultati – individualni primer (udeleženka U1) 177
6 INTERPRETACIJA 189
6.1 Interpretacija rezultatov skupine in posamezne udeleženke 189
6.2 Interpretacija rezultatov in položaja udeleženke U1 194
6 .2.1 O pis udeleženke U1 in njene družinske dinamike 194
6 .2.2 ITM, ocenjevalne lestvice in vprašalniki 197
6.3 Zaključek z odgovori na raziskovalna vprašanja 201
LITERATURA IN VIRI 208
PRILOGE 220
Priloga 1 – izpolnjeni vprašalniki udeleženke U1 (LS, VGMH)
Priloga 2 – Tabela opazovanja in dogajanja ter Terapevtski model vodenja
skupine po Liebmanu in M. Vogelnik
Priloga 3 – Interakcijski proces IPA, negativna – rušilna agresivnost,
socialno – čustvene veščine
Priloga 4 – Utrinki iz podiplomskega specialističnega študija PzU

8
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Ana Hram Specialistično delo:
Metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja zasvojenosti – motenj hranjenja

UVODNA BESEDA

»Človek … ganljivo bitje z mnogimi posebnostmi, prisrčen s svojem opletanjem z vsakdanjimi
stvarmi, v svojem upiranju in verovanju. Človek, ki ti je naklonjen, ki ti govori iz dna srca, si
zasluži ljubezniv pristop. Ljubezniv pristop ne pomeni spreminjanja, temveč ljubeznivo
sprejemanje, kar je lahko pričetek rasti.« (Marissing, 1987, v Rutten - Saris, 1992, str. 197)

V svojem življenju se kalim in brusim, tudi na profesionalni, delovni poti. In vedno znova se
vzradostim, ko vidim pri otrocih in mladostnikih njihovo sončnost, srčnost, preprostost,
igrivost, prisotnost in pristnost, radost in iskrenost. Moja pot poteka med otroki in
mladostniki, odraščajočimi mladimi, med vzgojitelji in učitelji, strokovnimi delavci, starši
otrok in tudi bodočimi starši. In ravno otroci in mladostniki so venomer polni upanja in smisla
bivanja ne glede na mnenje in doživljanje življenja odraslih in družbe.

»V šolski klopi utripa na tisoče mladih src. Kdo bi mogel slutiti vse tisto, kar nosijo v sebi:
pričakovanje in upanje, vedoželjnost in ambicioznost, razigranost in čudenje, pa tudi strah,
naveličanost, poraženost, občutja neustreznosti in odvečnosti, umazanosti in ogoljufanosti.
Vse to je povezano z njihovimi izkušnjami odnosov doma, med prijatelji in znanci, z
izkušnjami tistega sveta, ki so ga doživeli v šoli, na počitnicah, v medijih in drugje.«
(Šinkovec, 2003, str. 69)

A. Uranjek in Z. Kos (seminar, 1999) poudarjata, da je današnja družba izrazito usmerjena v
storilnost, individualnost in zunanje delovanje, v izgubo občutja in stika s samim seboj, da
otroci v poprej omenjeni družbi postajajo vse bolj odvisni od zunanjih dražljajev (vidnih in
slušnih), ob tem pa ne zmorejo razvijati svoj notranji svet. Tudi Z. Zalokar Divjak (2003, str.
53) poudarja, »da so otroci notranje doživljajsko že tako izpraznjeni, da jih privlačijo le še
intenzivni dražljaji (glasna glasba, grobe igre, hitrost, kruti, hitri filmi)«. Pokazatelj je telo, ki
vedno sporoča, kajti ni mogoče, da telo ne bi sporočalo. In otrok na tak način – na nezavedni
ravni sporoča tako staršem kot vzgojiteljem, učiteljem, svetovalnemu delavcu: »Zavedaj se,
kaj sporočam!« Naša naloga pa je videti, pravočasno ukrepati, v okviru naše stroke. Torej
obvestiti, napotiti – usmeriti. A. Uranjek in Z. Kos (seminar, 1999) poudarjata, da se moramo
resnično zavedati, da se otrok najprej mora naučiti igrati, šele nato učiti in poudarjata s
ponavljajočo besedo igra, igra, igra, igra. »Nenadzirana igra je bistvenega pomena za učenje
veščin, s katerimi postanejo odgovorni odrasli. Peter Grey (2013, v Robinson in Aronica, str.
91) v knjigi Free to Learn zagovarja dolgo izročilo psihologov, filozofov, antropologov in
vzgojiteljev, ki trdijo, da bi se morali otroci sami igrati in raziskovati, neodvisno od odraslih
(nenadzorovano samostojno igranje in z vrstniki t. i. horizontalnimi posredovalci; Musek,
9
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Ana Hram Specialistično delo:
Metode pomoči z umetnostjo v procesu urejanja zasvojenosti – motenj hranjenja

1982, str. 132). Da bi se razvili, potrebujejo svobodo; brez nje trpijo. Nagon po svobodnem
igranju je osnovni, biološki nagon. Pomanjkanje svobodne igre morda ne ubije fizičnega
telesa, kot bi ga pomanjkanje hrane, zraka ali vode, ubije pa duha in hromi umski razvoj.
Svobodno igranje (sam in z vrstniki) je sredstvo, s katerim se otroci naučijo spoprijemati,
premagovati strahove, reševati težave in na splošno obvladovati življenje. Je tudi primarna
metoda, po kateri otroci vadijo in pridobivajo telesne in intelektualne veščine, bistvene za
uspešnost v kulturi, v kateri odraščajo. Stvari, ki se jih otroci naučijo na lastno iniciativo, v
svobodni igri, ni mogoče naučiti na noben drug način« (Grey, 2013, v Robinson in Aronica,
2015, str. 92). »Navzočnost staršev in vzdrževanje prevelike bližine otroka zavira pri zdravem
prehodu na naslednjo razvojno stopnjo.« (Tomori, 1994, str. 157) »Nenadzorovana igra je
brezpogojno temeljnega pomena za učenje in je naravni sad radovednosti in domišljije.«
(Robinson in Aronica, 2015, str. 92)

»Vzgajanje ustvarjalnosti je vzgajanje za življenje.« (From, 1959, v Kroflič, 1992, str. 11)

M. Strojin (seminar, 1999) je na seminarju Sproščanje in umirjanje otrok v šoli in vrtcu
poudarila in ponazorila pot razvoja otroka v prispodobi s kamni: »Vsak otrok hodi po poti,
svoji poti, te so ravne in gladke ali vijugaste in ozke. Vendar, ni poti brez kamna. Med
velikostjo kamnov in gostoto nasutosti pa so velike razlike.« Torej, nekateri otroci se
srečujejo z manjšimi kamni, drugi z večjimi, tretji pa celo s skalo, pod katero lahko omagajo,
zato otroci potrebujejo zdrave odnose in zdrav vzor odraslih za lasten zdrav samorazvoj.

»Človek je zelo bogato bitje, pa nam vse prepogosto ne uspe izvabiti iz sebe tistih najlepših in
najbolj plemenitih plasti, da bi mi sami postali umetniki svojega življenja.« (Šinkovec, 2003,
str. 69)

Za nekatere otroke so kamni preveliki, so celo skale in pri okrevanju teh otrok je potrebno
precej več časa in potrpežljivosti za njihov prestop. Kot svetovalna delavka delujem na
področju duševnega zdravja v skupnosti, v primarni, sekundarni in terciarni preventivni
dejavnosti. Prav tako delujem na področju kurativne dejavnosti, torej pomoč osebam obolelim
za motnjami hranjenja, in sicer predvsem z osebami, ki so diagnosticirane kot težji, kronični
primeri, ki so bile doslej podvržene različnim neuspelim poskusom zdravljenja. Izvajam
celoten proces okrevanja, ki obsega pomoč staršem in svojcem, integracija v socialno okolje,
zaključevalni proces in večletno spremljanje osebe. Pri tem je moja prva naloga krepitev
varovalnih dejavnikov v izogib dejavnikom tveganja.

»V družini lahko otrok doživi največja veselja in najbolj boleča razočaranja. Marsikomu je
družina vir moči, nekoga drugega pa izčrpava bolj kot vsa druga področja življenja. V družini
10