ebook img

turistična območja sveta i. angloamerika zdruţene drţave amerike PDF

18 Pages·2011·3.33 MB·Slovenian
by  
Save to my drive
Quick download
Download
Most books are stored in the elastic cloud where traffic is expensive. For this reason, we have a limit on daily download.

Preview turistična območja sveta i. angloamerika zdruţene drţave amerike

TURISTIČNA OBMOČJA SVETA (INTERNO, NELEKTORIRANO GRADIVO) I. ANGLOAMERIKA ZDRUŢENE DRŢAVE AMERIKE ZDA imajo največji dohodek od turizma Dejavniki uspešnega turizma: - gospodarsko najuspešnejša država sveta (15% preb. kljub temu živi pod pragom revščine), visok življenjski standard - visoka stopnja urbanizacije in industrializacije in razvoja prometa – beg v naravo - zavzema obsežno področje zmerno toplega pasu z velikim izborom naravnih in družbenih posebnosti - ugoden položaj med Tihim oceanom in Atlantikom ter bližini dveh najmočnejših emitivnih področij – Evrope in Japonske ter Avstralije - velika mobilnost:  cestni promet z 1/5 vseh osebnih vozil na svetu in 90 000 km avtocest, ob katerih je na voljo 50 000 motelov  50% železniških prog so razgradili, ohranili so dobre železniške povezave na področju megalopolisa in nekaj transameriških prog v zasebi lasti,  tradicionalne rečno-kanalske povezave na reki Mississippi, Ohio, Velikih jezerih…  letalski promet z več kot 900 velikih letališč (Aljaska 300 manjših letališč), največje svetovno letališče O'Hara v Chicagu; 50% vsega potniškega prometa na svetu - velik delež domačih turistov (70 mil na leto) Turistična območja: 1. Atlantska obala - Jamestown v Virgiji in Plymouth pri Bostonu sta urejena kot zgodovinska nacionalna parka - Velika mesta – zgodovinsko jedro Bostona, New York, Philadelphia, v kateri je bila podpisana Deklaracija o neodvisnosti, urbanistično urejen Washington - Peščene obale ob Atlantiku, namenjene kopališkemu turizmu – Atlantic City, Florida s številnimi plažami – Daytona Beach, Palm Beach, Miami Beach in nacionalnimi parki Everglades, Biscayne in Dry Tortugas s specifičnim subtropskim živalskim in rastlinskim svetom 2. Apalači - hribovita gozdna pokrajina namenjena predvsem prebivalcem megalopolisa; na severu v državah Main in Vermont veliko zimsko športnih središč, nacionalna parka Shenandoah in Great Smoky Mountain pa sta najbolj obiskana v ZDA 3. Osrednje nižavje - najbolj heterogen in v povprečju najmanj privlačen del ZDA, v katerem izstopata na severu veliki mesti Detroit in Chicago z Niagarskimi slapovi med jezeri Erie in Ontario - številna ledeniška jezera z urejenimi plažami in možnostjo ribolova - planota Ozark znana po številnih termalnih izvirih in zdraviliščih: Hot Springs, Eureka Springs, Mammoth Springs - Mamooth Cave v državi Kentucky najbolj obiskana jama na svetu - New Orleans – zibelka džeza v francoski četrti 4. Gorsko področje zahoda s tihooceansko obalo - visoki gorski grebeni, ugasli vulkani, ledeniki, jezera, reke bogate z ribami, gozdovi bogati z divjačino, kanjoni, puščave, indijanski rezervati, zapuščeni rudniki - Veliko slano jezero s Salt Lake City z največjo mormonsko skupnostjo na svetu - 1872 proglašen prvi nacionalni park Yellowstone, Yosemiti, Sequoia, Crater lake, Grand Canyon… - Igralniški turizem – Reno in Las Vegas - Tihooceanska obala s kalifornijskim megalopolisom – San Francisco, LA, San Diego, na severu Seattle - Hollywood, Marineland, Disneyland - Obalna kopališka območja zaradi hladnega kalifornijskega toka šele od LA do meje z Mehiko: Santa Barbara, Santa Monica, Long Beach, Laguna Beach, Oceanside, Pacific Beach, San Diego, Imperial Beach … - Havaji – kopališki turizem Waikiki, dva nacionalna parka, spominski park Pearl Harbour - Aljaska – privlačna surova divjina, običaji in kultura Eskimov – Inuitov in Aleutov, 8 nacionalnih parkov, med katerimi je najbolj obiskan Mt. McKinley z najvišjim vrhom v Severni Ameriki TURISTIČNA OBMOČJA ZDA RAZPOREDITEV NACINALNIH PARKOV V ZDA KANADA Dejavniki turizma v Kanadi: - 2. največja država sveta 10 mil km² - razmeroma nizka stopnja poselitve – 31 mil preb. - zavzema obsežno področje zmerno toplega in subpolarnega pasu z izrazito pokrajinsko pestrostjo - pokrajina tundre izrazito redko poseljena Eskimi, Inuiti – pokrajina Nunavut – preživetje je vezano na lov in ribolov - turisti so predvsem domačini, čeprav jih veliko prihaja iz ZDA (13 mil na leto + 30 mil dnevnih turistov), ostali (7 mil) večinoma iz Evrope. Turistična območja: 1. Reka Sv. Lowrenca in provinca Quebec - Veliko rekreacijsko turističnih centrov; velika privlačnost javorovih gozdov v jesenskem času ( zastava Kanade) - Montreal, za Parizom največje francosko govoreče mesto, kulturno središče Kanade, svetovna razstava, Olimpijske igre 2. Provinca Ontario - od zaliva Hudson do Velikih jezer (»Kanadska riviera«) in Niagarski slapovi - Toronto, največje gospodarsko središče - Ottawa, glavno mesto s francosko-angleškim šarmom 3. Področje ledeniških jezer - od jezera Winipeg, Manitoba,… Veliko sužnje jezero, Veliko medvedje jezero, področje tajge in dobrih možnosti lovskega in ribolovnega turizma - N.P. Wood Buffalo – 43 000 km², 2. največji N.P. na svetu 4. Skalno gorovje s Tihooceansko obalo - večina 37 N.P. Kanade jih je tukaj, Banf (1885), Jasper - N.P. Waterton + Glacier (ZDA) mednarodni park miru - Vancouver, mesto v fjordu, gospodarsko središče na tihooceanski obali, idealno izhodišče za raziskovanje kanadske notranjosti TURISTIČNA PODROČJA KANADE II. LATINSKA AMERIKA Dejavniki turizma: - potomci Špancev, Portugalcev, sužnjev in Indijancev ustvarjajo posebno vzdušje in temperament - naravne posebnosti - slabše razvite države, ki so turistično infrastrukturo razvile s pomočjo tuje finančne pomoči (hotelske verige v rokah tujcev) - sami so zaradi nižjega standarda redki udeleženci turističnih tokov - zaščita okolja, primer finančne pomoči Kostariki, ki se je usmerila v eko turizem 14 narodnih parkov - turizem je za dežele Srednje Amerike pomemben na kar kaže relativno velik delež dobička od turizma v narodnem dohodku MEHIKA ¾ turistov in izletnikov prihaja iz ZDA (2000 – 100 mil turistov), zadnja leta se povečuje deleţ tistih, ki obiščejo Mehiko kot udeleţenci kriţarjenj. Turistična območja: 1. Tihooceanska obala - Acapulco , Manzanillo, Mazatlan, La Paz so samo nekatera od pomembnejših kopaliških turističnih krajev, ki so nastali zaradi ugodnih podnebnih pogojev (sončno vreme in kljub hladnemu Kalifornijskemu toku morje primerno za kopanje. Turistična ponudba je prilagojena turistom iz ZDA. 2. Mehiško višavje - Ciudad de Mexico na Mehiškem višavju je privlačen zaradi velikosti, položaja in številnih ostankov civilizacije Toltekov, Aztekov v mestu in na njegovem obrobju ter zanimive vulkanske pokrajine. 3. Jucatan - Polotok Jucatan se razvija skupaj z ostalimi karibskimi turističnimi destinacijami, predvsem nekdanje manjše ribiško naselje Cancun. Privlačnost topega Karibskega morja dopolnjujejo ostanki majevske civilizacije – Chichen Itza. 4. Obmejno področje - Obmejno območje z ZDA je cilj številnih ameriških izletnikov zaradi precej nižjih cen, kar sproža predvsem nakupovalni turizem. KARIBSKO OTOČJE Večno poletje s stalno temperaturo vode - 25˚C, lepe peščene plaže, tropska vegetacija, veliko mednarodnih letališč in številni hotelski kompleksi, a vendar je polovica turistov udeležencev križarjenj. Najhitreje se razvijajo Nassau na Bahamih, Montego Bay na Jamajki in Port of Spain na Trinidadu. Drţava % zasluţka od turizma Antigua in Barbuda 48% Barbados 32% Dominika 21% Sv. Lucija 53% JUŢNA AMERIKA Turistični obisk je tu v primerjavi s prejšnjima dvema regijama precej manjši (16 mil. v letu 2000), izstopa le Urugvaj z 3,2% zasluţka od turizma. Turizem Juţne Amerike temelji na nekaterih naravnih danostih, ostankih starih kultur in koncentraciji prebivalstva v mestih, ki se večinoma nahaja na robovih kontinenta. V povezavi z gistoto poselitve se tudi oblikujeta dve turistične regije. Turistični območji: 1. Vzhodno območje – Venezuela, Brazilija, Argentina in Urugvaj - Venezuela temelji svoj turistični razvoj na plažah ob Karibskem morju – otok Margarita, pomembna turistična točka pa je Angelov slap v Gvajanskem višavju s skoraj 1000 m višine. - Brazilija s 7500km dolgo obalo in številnimi polkrožnimi zalivi s peščenimi plažami, Torres, Cabo, Frio, Parati; privlačnimi velemesti (Rio de Janeiro - karneval, Copacabana); Patos – največja laguna na svetu – s turističnim središčem Porto Alegre - V zaledju zelo pomembna ultramoderna arhitektura prestolnice Brasilie in slapovi Iguacu, ki so celo večji in mogočnejši od Niagarskih slapov. - Argentina je oddaljena od emitivnih območij, zato je večinoma vezana na turiste iz sosednjih držav. Zelo obiskano je glavno mesto Buenos Aires, v katerem je prepoznaven kolonialni slog in letovišče Mar del Plata s 30 km dolgo peščeno plažo. Andsko pogorje je marsikje zaščiteno (11 nacionalnih parkov, smučarsko središče Bariloche) - Urugvaj privlači turiste z glavnim mestom Montevideom kot tudi čudovitimi peščenimi plažami, mesta Piriapolis in Punta del Este. 2. Zahodno območje – ob obalah Tihega oceana in Andskega pogorja - zaradi strmih obal, večinoma sušnega in ponekod mrzlega podnebja so letoviška mesta nastala v srednjem Čilu Vina del Mar in La Serena - v puščavskem področju Peruja dobro ohranjene risbe kulture Nazca - v andskem visokogorju ostanki inkovskega kraljestva Cuzco, Machu Picchu, Quito in jezero Titicaca - Na jugu kontinenta, v Patagoniji in Ognjeni zemlji nacionalni parki z velikanskimi dolinskimi ledeniki III. AFRIKA Dejavniki turizma: - na 20% zemeljskega površja živi v Afriki !3% svetovne populacije; kontinent doživlja demografsko eksplozijo, - Afriko obišče 5% tujih turistov s 3% deležem zaslužka od mednarodnega turizma (tuji vlagatelji) - politično nestabilen kontinent zaradi neokolonializma in plemenske razdrobljenosti - najnižji življenjski standard prebivalstva, gospodarska nerazvitost, velika odvisnost, slabe zdravstvene razmere - kulturno zgodovinske zanimivosti vezane na ostanke starih civilizacij ob Sredozemlju in številne naravne posebnosti v notranjosti Afrike Drţava % zasluţka od turizma Alžirija 0% Egipt 7% Maroko 7% Mauricius 14% Namibija 8,5% Sejšeli 21% Tanzanija 8,5% Tunis 7,5% AFRIŠKO SREDOZEMLJE Maroko (meji tudi na Atlantsko obalo), Alţirija, Tunis, Libija in Egipt – skupen jim je poloţaj ob Sredozemlju, temu ustrezne podnebne, vegetacijske razmere, moţnosti celoletnega kopališkega turizma, zanimivi ostanki starih civilizacij in sodobnih arabskih značilnosti. Pomembna je relativna bliţina evropskega emitivnega področja, od koder tudi prihaja največ turistov. Turistična območja: 1. Maroko - Zanimiva stara pristaniška mesta: Tanger, Casablanca, Rabat – glavno mesto, stara utrdba, kasba iz 12. st. - V notranjosti zanimiva stara prestolnica Fes in Marakeš kot izhodišče za treking po visokogorju Atlasa (tudi možnosti zimskega turizma) 2. Alžirija - Enake možnosti razvoja kot sosednji Maroko – Atlas, oaze, kopališki turizem, celo termalni izviri. - Zaradi vedno bolj izrazitega islamskega fundamentalizma se je turistični obisk zelo zmanjšal, danes Alžirijo obišče manj kot 800 000 tujcev na leto. - Glede na velike zaslužke,ki jih prinaša nafta in zemeljski plin jim razvoj turizma tudi ni v interesu. 3. Tunis - Največ ohranjenih ostankov rimskega imperija, ostanki feničanske in pozneje rimske Kartagine, v Tunisu tudi največja zbirka rimskih mozaikov na svetu. - Razvit kopališki turizem – El Hammamet, Soussa, Monastir, Djerba - Kairouan – eno od štirih romarskih muslimanskih središč. 4. Libija - večina turistov se zadržuje v okolici Tripolija in Bengazija, največ jih prihaja iz sosednih arabskih držav, nekaj pa tudi iz Italije - mogočno arheološko najdišče Leptis Magna (Lebda) vzhodno od Tripolija - država nima veliko mednarodnih stikov, zato tudi turizem zanemarljiv (Moamer el Gadafi) 5. Egipt - Ostanki egipčanske civilizacije – piramide, grobnice, templji, Aleksandrija kot središče grške kulture - Reka Nil kot središče življenja še danes pomembna plovna pot - Razvoj kopališkega turizma ob Rdečem morju – Hurgada, Šarm el Šeik,… - Najuspešnejša turistična država Afrike, čeprav je njen razvoj za nekaj časa zavrla vojna z Izraelci in občasni napadi fundamentalisičnih islamskih skupin VZHODNA AFRIKA Ta del Afrike najbolj privlači zaradi izjemnih naravnih lepot, predvsem na Afriškem višavju obdanim s tektonskimi jarki in vulkansko pokrajino ter specifičnim rastlinskim in ţivalskim svetom pogosto zaščitenim v naravnih rezervatih, kar predstavlja osnovo za safari turizem (fotosafari) – safara arab. pomeni potovanje Turistična območja: 1. Kenija - 7 kenijskih nacionalnih parkov – najznamenitejši Tsavo, ki je tudi največji, najbolj obiskan pa je Nairobi v bližini glavnega mesta, Nakuru znan po flamingih, Mt Kenya - Zaradi revnega prebivalstva, usmerjenega v kmetijstvo pogosto prihaja do konflikta interesov - Kopališki turizem ob obali – Mombasa in Malindi 2. Tanzanija - Nacionalni parki Kilmandžaro, , Ngoro Ngoro, Meru Serengeti (največ različnih živalskih vrst na svetu) - Dežela večne pomladi - s temperaturami ob obali 25˚ kopališki turizem…. 3. Uganda - tudi razvija safari turizem – najznamenitejši je nacionalni park Murchinson Falls (50m), z zaščitenii nilskimi konji, sloni, bivoli, krokodili,…

Description:
V Kambodţi je najbolj obiskan Angkor, stara prestolnica, ki jo je prerasel gozd,. -. Indonezija najbolj privlači otok Bali zaradi slikovite pokrajine, a hkrati zelo dobro ohranjenimi etnološkimi značilnostmi in izredno dobro dostopnostjo ter razvito turistično infrastrukturo,. -. Singapur je s
See more

The list of books you might like

Most books are stored in the elastic cloud where traffic is expensive. For this reason, we have a limit on daily download.