DIPLOMSKA NALOGA DANA RENČELJ – BALETNO USTVARJANJE NA BLEDU MENTOR: prof. dr. Henrik NEUBAUER AVTORICA: Maja REPE Lesce, februar 2010 Dana Renčelj – baletno ustvarjanje na Bledu IZVLEČEK Diplomska naloga je zapis Legatove metode poučevanja klasičnega baleta, ki jo je s svojim baletnim ustvarjanjem nadaljevala Dana Renčelj, ustanoviteljica Internacionalne baletne šole Bled. V prvem delu diplomske naloge je predstavljena njena življenjska in ustvarjalna pot, medtem ko so v drugem delu osvetljena teoretska vprašanja o umetnosti, plesni umetnosti, njenem nastanku in koreografskem prostoru. Danino ustvarjanje v Internacionalni baletni šoli Bled predstavlja zadnjo fazo njenega ustvarjanja in s tem manifestacijo njenih življenjskih izkušenj. Ključne besede: Legatova metoda, Dana Renčelj, Ana Roje, Oskar Harmoš, Internacionalna baletna šola Bled, umetnost, plesna umetnost, koreografski prostor. ABSTRACT This BA dissertation deals with Legat's method of teaching classical ballet, which was further developed by the founder of International Ballet School Bled Dana Renčelj. The first part of the paper introduces her life and professional career, and the second part of the diploma focuses on theorethical questions about art and dance as an art expression as well as their origins and their choreographic space. Ms Renčelj's commitment to International Ballet School Bled represents her final stage of artistic expression, supported by years of life and professional experience. Keywords: Legat's method, Dana Renčelj, Ana Roje, Oskar Harmoš, Internacional ballet school Bled, art, dance art, choreographic space. 2 Dana Renčelj – baletno ustvarjanje na Bledu VSEBINSKO KAZALO IZVLEČEK 2 ABSTRACT 2 VSEBINSKO KAZALO 3 KAZALO SLIK 4 A: Uvod 5 ŽIVLJENJEPIS 7 POT OB ANI ROJE IN OSKARJU HARMOŠU 10 LEGATOVA METODA 13 PRINCIPI METODIK 16 B: Teoretični del 18 KAJ JE UMETNOST? 18 NASTANEK KLASIČNEGA PLESA 24 KOREOGRAFSKI PROSTOR – TEORIJA NAMIŠLJENEGA PROSTORA 28 NADGRADNJA LEGATOVE METODE 33 C: Baletno ustvarjanje na Bledu 37 INTERNACIONALNA BALETNA ŠOLA BLED 37 GOSTOVANJA V ZAGREBU, DUBROVNIKU IN PRIMOŠTENU 40 KOREOGRAFIJE DANE RENČELJ 42 Č: zaključek 44 ZAKLJUČEK 44 VIRI IN LITERATURA 46 3 Dana Renčelj – baletno ustvarjanje na Bledu KAZALO SLIK 4 Dana Renčelj – baletno ustvarjanje na Bledu A: Uvod Dana Renčelj je bila učiteljica, katere glas, učenca spremlja skozi vse življenje. To dejstvo zgovorno priča o tem, kako velik Učitelj je bila in kako odlično je opravljala svoje poslanstvo. Zdaj, ko sem odrasla, njeno delo cenim še toliko bolj in vsak dan sproti sem hvaležna, da sem imela srečo in izkusila »učiteljico zlate dobe baleta«. Pod tem nazivom mislim predvsem na to, da je način življenja dopuščal ustvarjalnega duha, ki ni bil obremenjen s številom ur, učnimi pripravami, pedagoško didaktiko, kvantiteto nastopov, številom nabranih pik in kar je še podobne obvezne »navlake« v vsakdanu sodobnega baletnega učitelja. Mislim tudi na ustvarjalni duh, ki je našel pot in način, ter imel to možnost, da se je razvil in izražal svobodno, ter sodeloval z umom, ki ni nikoli počival in nehal biti radoveden. Govorim o tem, da se dober učitelj rodi in je vzgojen, ne zgolj izurjen in izučen. Da si lahko izrazil svojo osebnost ter imel na razpolago dovolj časa in ljubezni svojega učitelja, da ti je uspelo ponotranjiti dragoceno tradicijo, ljubezen, obrt in znanost tako čudovitega poklica, kot je baletni pedagog. Še več, govorim o tem, da si si drznil razmišljati, se spraševati in dileme brez strahu podeliti s svojimi učitelji, saj so »učitelji zlate dobe baleta« balet živeli, ga delili ter razvijali z ljudmi okoli sebe in s tem delali za obče dobro človeštva. Zaradi Dane, Ane, Oskarja in Legata razumem in čutim balet kot nekaj prečudovitega, najčistejšega, najvišjega, celo svetega. Balet živi v meni, izraža se skozi moje življenje, diha in gleda z menoj ter se manifestira v vsaki celici moje materije in duha. Je nekaj povsem naravnega in za moj obstoj nujno potrebnega. Pričujoča diplomska naloga je moj poklon tem ljudem, predvsem Dani, zaradi katere sem, brez pretiravanja, danes to, kar sem. Hkrati pa želim trajno zabeležiti tiste temeljne modrosti, ki jih zobu časa še ni uspelo popolnoma izbrisati. V prvem delu diplomske naloge bom predstavila Danin življenjepis, ki je bolj informativnega značaja. Gre za kronološki pregled njene ustvarjalne poti, pri čemer se bom poglobljeno ustavila ob dveh mejnikih, ki sta zaznamovala njeno delo in način življenja – pot ob Ani Roje in Oskarju Harmošu ter Legatova metodika. V drugem delu diplome bom predstavila teoretični del, ki ga sestavljajo razmišljanja Dane o temeljnih načelih njene metodike in o vprašanjih, ki si jih je zastavljala v zvezi z umetnostjo in plesno umetnostjo. Brez razumevanja Daninega pogleda na svet bralec težko razume in dojame, v čem je bilo njeno delo in poučevanje baleta tako posebno. V tretjem 5 Dana Renčelj – baletno ustvarjanje na Bledu delu diplome pišem o tem, kako so Danino ustvarjanje ob Ani in Oskarju Harmošu ter njeno raziskovanje umetnosti (pa ne zgolj umetnosti, temveč celotnega univerzuma in človeka v njem) vplivali na njeno baletno ustvarjanje na Bledu. Recimo temu, da dodajam svoj kamenček k tradiciji Legatove metode in njegov glas širim dalje. Saj je to moja dolžnost, moje plačilo in hvaležnost za vse pridobljeno dragoceno znanje. 6 Dana Renčelj – baletno ustvarjanje na Bledu ŽIVLJENJEPIS Koreografinja Dana Renčelj se je rodila leta 1925 na Jesenicah v Sloveniji. Njen oče Ivan je bil carinski inšpektor, zato so se z družino (mati in tri sestre) stalno selili (K. N., 2001, str. 11.). Vsa družina, ki je izhajala iz Primorske, je rada plesala. Dana se je že kot predšolski otrok učila ljudskih plesov in rada se je spominjala zgodnjega otroštva v hrvaški Vitrovici ob madžarski meji: »Otroci smo radi zahajali na salaše, kjer se je plesalo čardaš, madžarski narodni ples. Prišli so cigani z orkestrom, plesalo se je v nošah, bile so pojedine, bilo je to veselo in bogato življenje (Roš, 1998, str. 14.).« Prve baletne copatke ji je leta 1934 obula učiteljica Tanja Manola v zagrebškem mladinskem gledališču, s katerim je tudi prvič nastopila v opereti Pekov miško v Ljubljani. Od leta 1946 do leta 1951 je bila članica baleta Hrvatskog narodnog kazališta (HNK) v Zagrebu, eno leto učiteljica klasičnega baleta v Državni srednji baletni šoli v Zagrebu, dve leti plesalka, učiteljica in koreografinja v baletni šoli v Kopru, plesalka pri Folklorni skupini študentov Višje komercialne šole v Mariboru, kjer je študirala ekonomijo, ter pet let baletna pedagoginja in koreografinja v Dječjem kazalištu Trešnjevka v Zagrebu. Pri 22. letih (1947) se je poročila z veterinarjem Ljubomirjem Trkuljem in rodila hčer Višnjo. Zakon je trajal dve leti, kar je bilo edino obdobje, ko Dana ni plesala ali ustvarjala v baletu (Dragojević Harapi, 2001, str. 43.) . Leta 1969 je bila Dana ena izmed ustanoviteljev, nato pa tudi baletna pedagoginja in koreografinja v Baletnom studiu v Narodnem kazalištu v Varaždinu. Od leta 1974 je delovala v predrevolucionarnem Iranu, v deželi, ki je ni nikoli pozabila: »Nekega večera smo gledali oddajo o Iranu. Glavna novica je bila, da je patronat nad kulturo prevzela cesarica Farah Diba in dala tiskati prve knjige za otroke, Andersenove pravljice, ki so jih otroci zastonj jemali iz velikih košar. Nekaj v meni se je zganilo. Najraje sem ustvarjala balet prav na Andersenove pravljice, saj je bil tudi sam plesalec, in zdelo se mi je, da so pisane kot nalašč za oder. V istem času se je spletlo kar nekaj naključij. 7 Dana Renčelj – baletno ustvarjanje na Bledu Hčerka je z možem odpotovala v Iran. Njena prijateljica je postala žena glavnega svetnika ministra za kulturo. Vse se je odvijalo kot v pravljici. Nad idejo, da pridem poučevat, so bili navdušeni (Roš, 1998, str. 14.).« V Iranu je sedem let delovala kot koreografinja in pedagoginja na Baletni akademiji v Raštu (do vojne v Iranu), kot baletna pedagoginja, koreografinja in umetniška direktorica na baletnem oddelku v Teheran Konservatory of Music ter hkrati tudi kot koreografinja in baletna mojstrica v gledališču Rudaki Hall v Teheranu (Iranian National Folklore Organisation). Z začetkom iranske revolucije leta 1979 je na oblast prišel Homeini ter baletno šolo in konservatorij zaprl. Razmere so se je tako zaostrile, da so bili vsi poleti iz države ukinjeni in meja zaprta. Dana je v zameno za letalsko vozovnico direktorju letalske agencije prodala klavir in zapustila Iran z izrednim letom, organiziranim za uslužbence Združenih narodov. Nihče razen nje ni verjel, da bo direktor letalske agencije izpolnil svojo obljubo (Roš, 1998, str. 14.). Nato je do leta 1981 poučevala in koreografirala v Angliji, pozneje, stara nekaj čez petdeset let, pa se je podala v novo življenjsko avanturo. Njena hči se je s svojo družino preselila v japonsko mesto Seindai, kamor je z njo odpotovala tudi Dana. Po treh mesecih, ko ji je potekel turistični vizum (delovni vizum za baletne učitelje in koreografe ni obstajal), bi Dana morala zapustiti državo. Na uradu za tujce so jo, na njeno veliko presenečenje, pričakali s polnim fasciklom poročil in priporočil ter jo z velikim navdušenjem sprejeli in ji podelili naziv častne meščanke Sendaia, ki ji je omogočil proste roke pri nadaljnjem baletnem ustvarjanju na Japonskem1. Deset let je delovala v Sendai City Ballet School, kjer se je med drugim tako učila kot tudi poučevala tradicionalne japonske plese (Roš, 1998, str. 14.). Vstavi fotografijo Leta 1969 ji je Društvo koreografskih umetnikov v Zagrebu podelilo status samostojnega umetnika – koreografa, Prosvjetni sabor Hrvatske pa za šolsko leto 1970-71 še diplomo in priznanje za njeno delo. Ukvarjala se je tudi s proučevanjem teorije plesne umetnosti na telesni in vzgojni razvoj otrok in mladine. Rokopis Memoari v klasičnem plesu so ji ukradli na poti z letalom iz 1 Bila je ena od treh tujih baletnih pedagogov, ki so učili balet na Japonskem. 8 Dana Renčelj – baletno ustvarjanje na Bledu Zagreba prek Moskve v Tokio (Renčelj, osebni zapiski). Za metodiko in vzgojo klasičnega plesa za predšolske otroke (ki jo je razvijala od leta 1964 do 1971) je prejela priznanja različnih zdravnikov in specialistov, med drugim dr. Grospiča – ortopeda v Zagrebu, prof. dr. Pahorja – ortopeda v Ljubljani in Zdravilišču Laško – in prof. dr. Guberina – predavatelja na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Uspešnost njene metode poučevanja se je kazala pri zdravljenju otrok z ortopedskimi težavami, pri gluhonemih otrocih in pri doseganju odličnih rezultatov otrok, pri učenju matematike, tujih jezikov, glasbe in drugih zvrsti umetnosti (Renčelj, 1993, str. 2.). Umrla je na silvestrovo leta 2003 v Zagrebu. Od takrat njeno šolo vodijo njeni učenci (še danes Maja Repe, v preteklosti pa Savina Wudler, Katarina Žnidar in Liza Šimenc) s pomočjo zunanjih sodelavcev (še danes Jasna Zavodnik, v preteklosti pa Alenka Šest in Marisa Paull) in pod menedžerskim vodstvom Aleksandra Kravanje. 9 Dana Renčelj – baletno ustvarjanje na Bledu POT OB ANI ROJE IN OSKARJU HARMOŠU Ob spominjanju, s kakšnim zanosom, žarom in spoštovanjem nam je Dana govorila o Ani in Oskarju, ter prebiranju intervjujev, sem začutila, kako veličasten odnos se je spletel med njimi. Zdi se, da je umetnost nekoč zbliževala ljudi in jih povezala v nerazdružljive vezi, ki so zahtevale pripadnost za vse življenje. Bili so družina in močan pečat, ki je v umetnosti baleta pustil neizbrisljive odtise. Njihove poti so se prvič križale leta 1940 na avdiciji v Hrvaškem narodnem Kazalištu, ko je bila Dana stara 15 let. »Medtem ko sem plesala, je v dvorano vstopila mlada vitka črnolaska. Gledala me je brez besed. Ko sem končala, ji je Oskar nekaj zašepetal, ona mu je prikimala, nato pa mi je on dejal: »Vaše znanje je grozno, morate se učiti popolnoma od začetka. Vendar ste izredno nadarjeni, zato lahko ostanete (Dragojević Harapi, 2001, str. 43.).« Vendar Dana takrat še ni ostala. Naslednjega dne, ko naj bi začela z vajami, je v garderobi poslušala klepet sošolk in bila nad njimi tako zgrožena, da je pobrala svoje stvari in odšla (Dragojević Harapi, 2001, str. 43.). Že takrat se je izražal njen izredni smisel za lepoto in humanost, ki ga je ohranila skozi vse življenje. Usoda jih je znova združila na predstavi Vrag na vasi. »Že med vojno sem občudovala baletnike v Zagrebu, a sem bila preveč prestrašena, da bi poskusila. Po vojni pa sem šla gledat predstavo Vrag na vasi Pie in Pina Mlakarja. To je tisto, sem bila takoj navdušena, balet! (Roš, 1998, str. 14.)«. Dana je bila tako navdušena, da je pri vratarju izprosila naslove nastopajočih in se naslednji dan s sošolko odpravila na Šubićevo 30, kjer ji je vrata odprla Ana. Dana se je takoj spomnila lepe, vitke črnolaske iz avdicije (Dragojević Harapi, 2001, str. 43.). Povabljena je bila na poskusno dobo treh mesecev in ostala. Bila je presrečna, da jo je balet poučevala Ana, in kot kaže, je bilo navdušenje vzajemno: »Glej, Osili, kako je sladka, kadar pleše! Iz vsega srca!« je govorila Oskarju (Dragojević Harapi, 2001, str. 43.). Po vojni sta Ana in Oskar hotela zapustiti državo, kar jima je ministrstvo za kulturo preprečilo, zato sta zahtevala popolno prenovo gledališča. Sledila je velika avdicija, komisija je štela 30 članov, prijavljenih je bilo 200 plesalcev, od katerih so jih sprejeli 40, 10
Description: