Romani čhib!? Džaja anglal ko dromo! Romski jezik!? Gremo na pot – od začetka!

191 Pages·2013·4.967 MB·Slovene

by  Haris Tahirović, Cvetko Tovornik

ˇ ˇ
Romani čhib!? Džaja anglal ko dromo!
Romski jezik!? Gremo na pot – od začetka!
Učni pripomoček za začetnike na učnih delavnicah romskega jezika
kot maternega in kot drugega ali tujega jezika
Založnik:
Društvo Romski informacijski in znanstveno-raziskovalni center Slovenije Anglunipe
Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik
Za založnika:
Haris Tahirović
Avtorja:
Haris Tahirović in Cvetko Tovornik
Recenzija:
Prof. dr. Trajko Petrovski
Spremna beseda:
Prof. Saša Gajić
Lektoriral:
Marko Nežič
Prelom in oblikovanje:
Sebastian Žetko, vizualne komunikacije s.p.
Tisk:
Kopilab d.o.o.
Kraj in leto prve izdaje:
Ljubljana, 2013
Naklada:
25 izvodov
Vse pravice so pridržane. Kakršnokoli razmnoževanje je dovoljeno samo ob pisni privolitvi založnika. Izdajo učnega
pripomočka so omogočili Urad Vlade RS za narodnosti, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport (Zavod RS za šolstvo).
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
811.214.58‘374=163.6
811.214.58‘36
TAHIROVIĆ, Haris
Romani čhib!? Džaja anglal ko dromo! = Romski jezik!? Gremo na pot - od začetka! / Haris Tahirović in Cvetko Tovornik
; [spremna beseda Saša Gajić]. - Ljubljana : Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik, Društvo Romski
informacijski in znanstveno-raziskovalni center Slovenije Anglunipe, 2013
ISBN 978-961-93072-3-6
1. Tovornik, Cvetko
269276416

KAZALO
9 PREDGOVOR AVTORJEV
11 RECENZIJA
12 SPREMNA BESEDA
13 UVOD
15 ROMANI ČHIB – ROMSKI JEZIK
15 Zgodovinski izvori romskega jezika in njegova razprostranjenost
15 Osnovne jezikovne značilnosti romske skupnosti v Sloveniji
16 Romi – mednarodno priznana etnična skupnost
18 Romani alfabeta – Romska abeceda
19 Hulipe sikavipe - Uvodna enota:
Romani čhib!? Džaja anglal ko dromo!
Romski jezik!? Gremo na pot – od začetka!
23 Angluni sikavipe - Prva enota:
Sar si tiro anav?
Kako ti je ime ?
27 Dujto sikavipe - Druga enota:
Te aves sasto. Sar san?
Živjo. Kako si?
31 Trito sikavipe - Tretja enota:
So si akava? Ko si akava?
Kaj je to? Kdo je to?
37 Štarto sikavipe - Četrta enota:
So keres?
Kaj delaš?
47 Pandžto sikavipe - Peta enota:
Mangen, rudžisarav?
Želite, prosim?
51 Šovto sikavipe - Šesta enota:
Kaj džana ko purano kurko?
Kam greste v nedeljo?
55 Eftato sikavipe - Sedma enota:
So dukhavel tut?
Kaj te boli?
59 DIKHLIPE KI ROMANI GRAMATIKA - Pregled romske slovnice
60 Uvod
60 Anavni - Samostalnik
64 Isthanardin - Zaimek
68 Pašavni - Pridevnik
69 Adverbo - Prislov
69 Džindo - Števnik
76 Kernavno - Glagol
84 Bahani - Predlog
85 Phadlin - Veznik
87 CIKNO ROMANO-SLOVENIKANO ALAVARI - Mini romsko-slovenski slovar
189 ROMANI BAJRAKO THAJ ROMANI HIMNA - Romska zastava in romska himna
190 UPORABLJENI VIRI

PREDGOVOR AVTORJEV

Učni pripomoček za začetnike, Romani čhib!? Džaja anglal ko dromo! – Romski jezik!? Gremo na pot
–od začetka!, je na tej stopnji prvenstveno pripomoček za sporazumevanje in osnovno razumevanje
jezikovnih in slovničnih struktur romskega jezika. Dajeva ga na pot za neformalno učenje romskega
jezika in je plod nekajletnega prizadevanja, ki se je izražalo predvsem v organizaciji in pri izvajanju
učnih delavnic romskega jezika, romske identitete in zgodovine Romov. Jezikovne učne delavnice
so vzbudile zanimanje pri zainteresiranih za romsko kulturo, ki so izrazili potrebo po tovrstnem
priročniku. Učne delavnice sta organizirala in izvajala Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella –
Dežnik (v nadaljevanju: Zveza Umbrella) ter Društvo Romski informacijski in znanstveno-raziskovalni
center Slovenije Aglunipe (v nadaljevanju: Društvo Anglunipe – RIC).
Temeljni razlogi za neformalno učenje v obliki vseživljenjskega učenja romskega jezika oziroma
romščine so v osnovi bili, da so pripadniki oz. posamezniki neromske populacije izrazili interes
naučiti se vsaj osnov romskega jezika kot osnove neopisljive zakladnice kulture v najširšem
pomenu slehernega naroda in/ali etnične skupnosti. Na drugi strani je organizatorje k organizaciji
in izvedbi učnih delavnic spodbudilo temeljno in ključno spoznanje, da je treba jezik, za obstoj
romske skupnosti, romske identitete, kulture in zgodovine, nenehno krepiti in razvijati v skladu
z osnovnimi potrebami sodobnega družbenega okolja. Ključni vzgib za slednje je spoznanje, da
romski jezik, identiteta in kultura vse bolj slabijo, tonejo v pozabo, izgubljajo svoje korenine in se
v težnji po prilagajanju sodobnemu družbenemu okolju prelivajo, vsaj na videz, v manj pomembne
sfere obstoja romske skupnosti kot etnične skupnosti.
Interes za spoznavanje romskega jezika tako na osnovni – sporazumevalni ravni – kot tudi na višji
ravni, so izkazali tudi predstavniki državnih organov, organizacij in ustanov z javnimi pooblastili,
ki se v svojem delu bolj ali manj, ob različnih priložnostih in potrebah, srečujejo s predstavniki
romske populacije v Sloveniji. Njihova prizadevanja v obravnavanju romske tematike so se, kot sami
poročajo, soočila s potrebo po zapisih različnih gradiv s področij njihovih aktivnosti in pristojnosti v
romskem jeziku, kakor tudi v uresničevanju ustavnih in drugih zakonskih pravic pripadnikov romske
skupnosti kot etnične manjšine, da so razumljeni in informirani v njihovem maternem jeziku. In še
mnogo več!
Romska skupnost v Sloveniji (in verjetno povsod po svetu) še zdaleč ni homogena etnična skupnost,
niti po praizvoru, vsakokratnem izvoru preseljevanja – migracij, niti po jeziku, identiteti, kulturi
itd. Zaradi teh značilnosti je v učni pripomoček vključeno posebno poglavje o romskem jeziku, ki
vsaj v osnovnih črtah opisuje: njegov zgodovinski izvor; njegove značilnosti in uporabo romščine
pri heterogenih romskih govorcih v Sloveniji; osnovne okvirje – simbole, s katerimi so bili Romi
mednarodno priznani kot etnična skupnost in osnovni okvir abecede romskega jezika. Osnovni
okvir romske abecede je »ustoličila« mednarodna komisija za standardizacijo romskega jezika leta
1990 v Varšavi. Kljub temu so v romskem jeziku številne, pestre pisave, kakor je pestra kultura in
zgodovinski razvoj ter jezikovna »odprtost« romščine tistemu jezikovnemu okolju, kjer živijo romski
govorci. Uvodnemu poglavju sledijo učne enote – osrednji del učnega pripomočka, v katerem
sva skušala zajeti sporazumevalne vzorce večjega dela najbolj izpostavljenih življenjskih situacij
- splošnega pogovornega jezika deležnikov medčloveških razmerij in medkulturnega delovanja
pripadnikov romske skupnosti, drugih etničnih skupnosti in večinskega naroda. Udejanjanje
osrednjega dela ni možno brez (s)poznavanja osnovnih vedenj o romski slovnici in izbranega
besedišča, zato sva v naslednji dveh poglavji vključila popis in razlage osnov osnovnih jezikovnih
in slovničnih struktur romščine ter mini romsko-slovenski slovar. V popisovanju jezikovnih in
slovničnih struktur, tj. v poglavju o romski slovnici in v mini slovarju, sva z mnogimi poenostavitvami
sledila osnovnim značilnostim romskih narečij in/ali govorov govorcev romskega jezika v Sloveniji,
ki jih od štirih osnovnih romskih skupin pogojno uvrščamo v skupino romskih govorcev tako
imenovanih »balkanskih« Romov, bolj ali manj večinsko razpršeno naseljenih po vsej Sloveniji.
Romski jezik – učni pripomoček za začetnike 9
V učni pripomoček tako niso vključene jezikovne in slovnične strukture romščine – ob vsem
spoštovanju kultur in človeškega dostojanstva – pripadnikov preostalih treh osnovnih skupin v
Sloveniji, to je prekmurskih Romov, dolenjskih Romov in Sintov. Temeljni razlog za najino tovrstno
odločitev je dejstvo, da imajo ta narečja in/ali govori svojevrstne zgodovinske in kulturno-družbene
značilnosti jezikovnih in slovničnih struktur, raznovrstne svojstvene vplive vsakokratnih družbenih
in kulturnih okolij, v katerih »obstaja in živi« romščina teh romskih skupin. Takšna odločitev temelji
tudi na spoštovanju tovrstnih in drugih prizadevanj deležnikov teh skupin in so v nekaterih vidikih že
obravnavana na njim značilen način. Priročnik vsebuje tudi poglavje o ključnih simbolih Romov kot
mednarodno priznani etnični skupnosti, to so romska zastava in himna Dželem, dželem, s katerima,
na simbolni ravni, skušava zaokrožiti ključno in najpomembnejšo kulturno entiteto slehernega
naroda, to je jezik.
Učni pripomoček je soavtorsko delo. Haris Tahirović, naravni (rojeni) govorec romščine z obsežnim
večplastnim znanjem in velikim poznavanjem romske zgodovine in kulture v najširšem pomenu,
je poleg primarne idejne strukturne zasnove učnega pripomočka tudi avtor struktur (sestavin)
priročnika v romščini. Njegov delež, oplemeniten s spoznanji in vedenji o romskem jeziku drugih
avtorjev in raziskovalcev, ki so navedeni v poglavju »Uporabljeni viri« ob koncu tega priročnika,
pa je v slovenskem jeziku zapisal Cvetko Tovornik, naravni govorec slovenščine in politolog, ki je
ob vključevanju – vsaj osnov – spoznanj in vedenj o romskem in slovenskem jeziku imenovanih in
neimenovanih avtorjev tudi avtor zapisov izvedbene strukture priročnika.
Avtorja se ob vseh subjektivnih in objektivnih omejitvah tega priročnika zavedava, da je učni
pripomoček majhen prispevek k celoti proučevanja romskega jezika, kulture in zgodovinskega
razvoja Romov. Mnogo obsežnih prizadevanj in dela ter nadgradnje strokovnega znanja je še pred
nami, pa vendarle, učni pripomoček podajava na pot mnogoterih preizkušenj medčloveškega in
medkulturnega dialoga.
Ne nazadnje, zahvaljujeva se vsem, ki ste naju kakor koli spodbujali in nama pomagali in nama še
pomagate pri tej izjemno zahtevni nalogi. A kjer je volja, tam je tudi pot.
10 Romski jezik – učni pripomoček za začetnike