ebook img

odziv delniških trgov na uvedbo regulacije sistemsko pomembnih finančnih institucij PDF

97 Pages·2016·1.32 MB·Slovenian
Save to my drive
Quick download
Download
Most books are stored in the elastic cloud where traffic is expensive. For this reason, we have a limit on daily download.

Preview odziv delniških trgov na uvedbo regulacije sistemsko pomembnih finančnih institucij

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ODZIV DELNIŠKIH TRGOV NA UVEDBO REGULACIJE SISTEMSKO POMEMBNIH FINANČNIH INSTITUCIJ: ŠTUDIJA DOGODKA Ljubljana, september 2016 JANI PEZDIRC IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Jani Pezdirc, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtor predloženega dela z naslovom Odziv delniških trgov na uvedbo regulacije sistemsko pomembnih finančnih institucij: Študija dogodka, pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem prof. dr. Matejem Marinčem, IZJAVLJAM 1. da sem predloženo delo pripravil samostojno; 2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki; 3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; 4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih – kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije; 5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom; 6. da sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih v njem jasno označil; 7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil soglasje etične komisije; 8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice; 9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani; 10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem in v tej izjavi. V Ljubljani, dne _____________ Podpis študenta:__________________ KAZALO UVOD ................................................................................................................................... 1 1 SISTEMSKO POMEMBNE FINANČNE INSTITUCIJE IN STABILNOST FINANČNEGA SISTEMA ........................................................................................... 3 1.1 Opredelitev sistemsko pomembnih finančnih institucij ............................................ 4 1.2 Vloga finančnega sistema v gospodarstvu ................................................................ 5 1.3 Sistemsko tveganje .................................................................................................... 7 1.4 Problem moralnega hazarda ...................................................................................... 9 1.5 Stabilnost finančnega sistema.................................................................................. 10 2 REGULACIJA SISTEMSKO POMEMBNIH FINANČNIH INSTITUCIJ ......... 11 2.1 Metodologija identifikacije ..................................................................................... 13 2.1.1 Sistemsko pomembne banke ............................................................................ 13 2.1.1.1 Model merjenja kazalnikov ....................................................................... 14 2.1.1.2 Presoja nadzornih institucij ....................................................................... 16 2.1.2 Sistemsko pomembne zavarovalnice ............................................................... 16 2.1.2.1 Model merjenja kazalnikov ....................................................................... 17 2.1.2.2 IFS model .................................................................................................. 19 2.1.2.3 Presoja nadzornih institucij ....................................................................... 20 2.2 Izboljšanje stabilnosti in zmanjšanje stroškov propada........................................... 21 2.2.1 Dodatne kapitalske zahteve sistemsko pomembnih bank ................................ 21 2.2.2 Dodatne kapitalske zahteve sistemsko pomembnih zavarovalnic ................... 24 2.2.2.1 Osnovne kapitalske zahteve ...................................................................... 25 2.2.2.2 Višje absorpcijske sposobnosti izgub ........................................................ 26 2.2.3 Izboljšanje postopkov reorganizacije ............................................................... 28 2.2.3.1 Oblikovanje strategije reorganizacije ........................................................ 30 2.2.3.2 Skupna zmogljivost absorpcije izgub ........................................................ 31 2.2.4 Okrepljen nadzor .............................................................................................. 33 2.2.4.1 Temeljna načela učinkovitega nadzora bank ............................................. 33 2.2.4.2 Temeljna načela učinkovitega nadzora zavarovalnic ................................ 34 2.3 Strukturni ukrepi zmanjšanja sistemske pomembnosti ........................................... 35 2.3.1 Ukrepi Združenih držav Amerike .................................................................... 35 2.3.2 Ukrepi Velike Britanije .................................................................................... 36 2.3.3 Ukrepi Evropske unije...................................................................................... 37 3 METODOLOGIJA ŠTUDIJE DOGODKA .............................................................. 38 3.1 Opredelitev študije dogodka .................................................................................... 38 3.2 Zgodovina in razvoj študij dogodka ........................................................................ 39 3.3 Metodološki okvir študije dogodka ......................................................................... 40 3.3.1 Izbira ustreznega dogodka in oblikovanje hipoteze ......................................... 41 3.3.2 Kriterij oblikovanja vzorca .............................................................................. 41 3.3.3 Opredelitev opazovalnega in dogodkovnega obdobja ..................................... 42 3.3.4 Normalni in presežni donos ............................................................................. 44 i 3.3.5 Agregiranje presežnih donosov ....................................................................... 46 3.3.5.1 Kumulativni presežni donosi .................................................................... 46 3.3.5.2 Povprečni presežni donos .......................................................................... 46 3.3.5.3 Povprečni kumulativni presežni donosi .................................................... 47 3.3.6 Testiranje statistične značilnosti presežnih donosov ....................................... 47 3.3.6.1 Parametrični testi ....................................................................................... 49 3.3.6.2 Neparametrični testi .................................................................................. 50 4 ŠTUDIJA DOGODKA: ZASNOVA EMPIRIČNE ANALIZE .............................. 51 4.1 Pregled literature ..................................................................................................... 51 4.2 Opredelitev dogodka ............................................................................................... 52 4.3 Opredelitev hipoteze ............................................................................................... 55 4.4 Opredelitev vzorca finančnih institucij ................................................................... 56 4.4.1 Vzorec bank ..................................................................................................... 56 4.4.2 Vzorec zavarovalnic ........................................................................................ 56 4.5 Opredelitev modela ................................................................................................. 57 4.6 Predstavitev rezultatov analize ................................................................................ 58 4.6.1 Sistemsko pomembne banke ............................................................................ 58 4.6.2 Sistemsko pomembne zavarovalnice ............................................................... 60 4.6.3 Primerjava vzorca bank in zavarovalnic .......................................................... 62 4.7 Analiza rezultatov ................................................................................................... 63 SKLEP.................................................................................................................................65 LITERATURA IN VIRI....................................................................................................67 PRILOGE KAZALO TABEL Tabela 1: Število SPB v letih 2011–2015 .......................................................................... 14 Tabela 2: Kategorije in posamezni kazalniki sistemske pomembnosti bank v modelu merjenja kazalnikov ........................................................................................... 15 Tabela 3: Kategorije in posamezni kazalniki sistemske pomembnosti zavarovalnic v modelu merjenja kazalnikov .............................................................................. 19 Tabela 4: Uteži sistemskega tveganja različnih segmentov poslovanja zavarovalnic v IFS modelu ................................................................................................................ 20 Tabela 5: Dodatno zahtevane absorpcijske sosobnosti izgub SPB, glede na stopnjo sistemske pomembnosti ..................................................................................... 22 Tabela 6: Vrednosti faktorjev in merila izpostavljenosti tveganju posameznih segmentov poslovanja zavarovalnic ..................................................................................... 26 Tabela 7: Faktorji višjih absorpcijskih sposobnosti izgub zavarovalnic glede na segment poslovanja zavarovalnice in ocenjeno sistemsko pomembnost zavarovalnice .. 27 Tabela 8: Možne ekonomske razlage gibanja vrednosti delnic podjetij ........................... 41 Tabela 9: Ključni dogodki v razvoju regulacije in nadzora SPFI ..................................... 53 ii Tabela 10: Presežni donosi in agregirani presežni donosi vzorca bank .............................. 58 Tabela 11: Povprečni presežni donosi in agregirani povprečni presežni donosi v času objave prvega seznama SPB in njihova statistična značilnost .......................... 60 Tabela 12: Presežni donosi in agregirani presežni donosi vzorca zavarovalnic.................. 61 Tabela 13: Presežni donosi v času objave prvega seznama SPZ in njihova statistična značilnost ........................................................................................................... 62 Tabela 14: Primerjava presežnih donosov vzorca bank in vzorca zavarovalnic ................ 63 Tabela 15: Pregled rezultatov statističnih testov za vzorec bank in zavarovalnic............... 64 KAZALO SLIK Slika 1: Alokacija finančnih sredstev v finančnem sistemu ................................................. 5 Slika 2: Okvir regulativnih ukrepov SPFI .......................................................................... 12 Slika 3: Skupne kapitalske zahteve SPZ............................................................................. 24 Slika 4: Strategija reorganizacije z enotno vstopno točko in strategija reorganizacije z večimi vstopnimi točkami ..................................................................................... 31 Slika 5: Časovna premica študije dogodka ......................................................................... 43 Slika 6: Primer grafične metode razlage odziva finančnih trgov na posamezen dogodek . 48 Slika 7: Časovna premica objave prvega uradnega seznama SPB ..................................... 54 Slika 8: Časovna premica objave prvega uradnega seznama SPZ ..................................... 55 iii UVOD Odbor za finančno stabilnost (angl. Financial stability board, v nadaljevanju FSB) opredeljuje globalno sistemsko pomembno finančno institucijo (v nadaljevanju SPFI) kot institucijo, katere finančne težave oz. nekontroliran stečaj bi zaradi svoje velikosti, kompleksnosti in sistemske prepletenosti povzročil precejšne motnje v širšem finančnem in gospodarskem okolju (FSB, 2010a, str. 1). Primerov finančnih institucij, ki so v globalni finančni krizi propadle, je več, med najbolj znanimi pa je investicijska banka Lehman Brothers. Stečaj investicijske banke Lehman Brothers je bil povod nedavne svetovne finančne krize in nedvoumni pokazatelj, da lahko nekontroliran stečaj SPFI zamaje temelje finančnega sistema in povzroči dolgoročne negativne posledice v svetovnem gospodarstvu. Strah pred širjenjem finančnih težav med institucijami finančnega sistema je številne države prisilil v denarno pomoč nelikvidnim SPFI (FSB, 2010b, str. 2). Med podjetji, potrebnimi državne pomoči, se je znašla tudi zavarovalnica American International Group (v nadaljevanju AIG), ki je s svojimi posli kreditnih zamenjav utrpela visoke izgube ob zlomu trga hipotekarnih kreditov v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Potreba po reševanju zavarovalnice AIG je pokazala, da tudi nebančne finančne institucije predstavljajo pomemben izvor sistemskega tveganja v finančnem sistemu (Mishkin, 2011, str. 6). Državna pomoč nelikvidnim SPFI je bila učinkovita pri stabilizaciji finančnega sistema, vendar za ceno povišanja javnega dolga in okrepitve problema moralnega hazarda oznake sistemske pomembnosti finančne institucije (FSB, 2010b, str. 2). Problem moralnega hazarda oznake sistemske pomembnosti finančne institucije temelji na osnovni predpostavki, da so nekatere finančne institucije preprosto prevelike in preveč prepletene, da bi jih države pustile propasti. Pripravljenost države na dokapitalizacijo nelikvidnih SPFI spodbuja SPFI k sprejemanju prekomernega tveganja. Sprejemanje le-tega omogoča SPFI doseganje višjih kapitalskih donosov. Problem moralnega hazarda spodbuja finančne institucije k zasledovanju sistemske pomembnosti, saj jim v primerjavi s sistemsko nepomembnimi finančnimi institucijami omogoča ugodnejše pogoje financiranja in doseganje višjih kapitalskih donosov (Labonte, 2013, str. 6). Države so v luči propada SPFI soočene z odločitvijo, kako ustrezno ukrepati. Ali pustiti nelikvidno SPFI v stečaj in tvegati nastanek sistemske finančne krize? Ali pomagati SPFI z javnim denarjem in stabilizirati finančni sistem? Nenadzorovan propad SPFI lahko dolgoročno prinese več negativnih posledic, kot jih kratkoročno prinaša vložek državnega denarja v nelikvidno finančno institucijo. Države z odločitvijo o nepomoči SPFI tvegajo ohromitev realnega sektorja in visoke izgube zaradi padca gospodarske rasti. Z odločitvijo o finančni pomoči SPFI pa povečujejo problem moralnega hazarda sistemsko pomembnih institucij v finančnem sistemu (Labonte, 2013, str. 10–14). 1 Pomanjkanje ustreznih mednarodnih regulativnih ukrepov varovanja stabilnosti svetovnega finančnega sistema je spodbudilo skupino finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank dvajsetih najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G-20) k ustanovitvi FSB (FSB, 2009, str. 1). Ta je oblikoval mednarodni regulativni okvir zmanjšanja problema moralnega hazarda sistemske pomembnosti finančnih institucij. S strani FSB predlagan regulativni okvir omejevanja problema moralnega hazarda v finančnem sistemu gradi na nekaterih že sprejetih regulativnih ukrepih varovanja stabilnosti finančnega sistema (Basel III, Solventnost II). Regulativni okvir omejevanja problema moralnega hazarda zajema priporočila za oblikovanje učinkovitega mednarodnega mehanizma reorganizacije nelikvidnih SPFI, zmanjšanje verjetnosti in stroškov propada SPFI ter okrepitev osrednjih delov finančne infrastrukture (FSB, 2010b, str. 2). Baselski odbor za bančni nadzor (angl. Basel Committee on Banking Supervision, v nadaljevanju BCBS) in FSB sta pri razvoju regulacije sistemsko pomembnih bank (v nadaljevanju SPB) daleč pred razvojem regulacije ostalih institucij v finančnem sistemu. Razlog za večji razvoj regulacije SPB je vloga, ki so jo banke v času nedavne svetovne finančne krize odigrale pri kopičenju sistemskega tveganja v finančnem sistemu (Deloitte, 2013, str. 1). Kljub dominantni vlogi bank se FSB zaveda tudi vloge ostalih nebančnih finančnih institucij pri ohranjanju stabilnosti finančnega sistema. Na podlagi pridobljenih izkušen pri razvoju regulacije SPB je FSB v sodelovanju z Mednarodnim združenjem nadzornikov zavarovalnic (angl. Insurance Association of Insurance Supervisors, v nadaljevanju IAIS) naredil velik napredek tudi na področju regulativnih ukrepov sistemsko pomembnih zavarovalnic (v nadaljevanju SPZ) (IAIS, 2013a, str. 6–7). Pri oblikovanju regulativnih ukrepov SPFI morajo biti pristojne agencije in oblikovalci ekonomskih politik pozorni na kompromis med učinkovitim delovanjem finančnega sistema in njegovo odpornostjo na finančne pretrese. Povečanje absorbcijskih sposobnosti izgub finančnih institucij pozitivno vpliva na stabilnost finančnega sistema, vendar na drugi strani povečuje stroške kapitala in tako zmanjšuje učinkovito investiranje finančnih sredstev v gospodarstvu (Houben, Kakes & Schinasi, 2004, str. 12–13). Namen magistrskega dela je s pomočjo domače in predvsem tuje strokovne literature preučiti regulacijo SPFI in njenega vpliva na zmanjšanje problema moralnega hazarda, povezanega z oznako sistemske pomembnosti finančne institucije. Za lažje razumevanje obravnavane problematike sem najprej predstavil pojem SPFI in dejavnike, ki vplivajo na stabilnost oz. nestabilnosti finančnega sistema. Nato sem predstavil predlagane ukrepe mednarodne skupnosti pri regulaciji SPFI in skozi analizo odziva delniških trgov ugotavljal njihovo učinkovitost pri zmanjšanju problema moralnega hazarda v finančnem sistemu. Cilj magistrskega dela je raziskati smer razvoja regulacije SPFI in uspešnost teh ukrepov pri zmanjšanju problema moralnega hazarda v finančnem sistemu. 2 V magistrski nalogi sem uporabil tako kvantitativni kot kvalitativni pristop. V okviru kvalitativnega pristopa sem predstavil SPFI in njihov vpliv na stabilnost oz. nestabilnost finančnega sistema ter razvoj regulativnih ukrepov SPFI. Pri tem sem uporabil opisno metodo in metodo kompilacije, s katero sem združil spoznanja številnih avtorjev s področja obravnavane teme. V kvantitativnem delu naloge sem na analitičen način prikazal odziv delniških trgov na predlagane regulativne ukrepe SPFI in na takšen način ugotavljal njihovo učinkovitost pri zmanjšanju problema moralnega hazarda v finančnem sistemu. Magistrsko delo je sestavljeno iz petih poglavij. V uvodnem delu sem na kratko predstavil obravnavano problematiko in opredelil potek raziskave. V prvem poglavju sem opredelil SPFI in skozi razlago problema moralnega hazarda ter sistemskega tveganja opredelil njihov vpliv na stabilnost finančnega sistema. Teoretični pregled regulativnih ukrepov SPFI sem predstavil v drugem poglavju. Drugo poglavje sem dodatno razdelal na tri podpoglavja, v katerih sem s strani FSB zajel predlagana področja ukrepanja pri regulaciji SPFI: metodologija identifikacije SPB in SPZ, ukrepi izboljšanja stabilnosti SPFI in zmanjšanje stroškov njihovega propada ter strukturni ukrepi zmanjšanja sistemske pomebnosti finančnih institucij. Četrto poglavje sem namenil predstavitvi metodologije študije dogodka. Na začeteku sem opredelil študijo dogodka in predstavil njen razvoj. Nadaljeval sem s predstavitvijo metodološkega okvirja izvedbe študije dogodka, kot ga priporočata avtorja MacKinlay (1997) in Campbell (1997). V petem poglavju sem predstavil zasnovo empirične analize. Opredelil sem proučevana dogodka in njihove časovne premice ter predstavil oblikovani hipotezi, postopek izbire vzorca finančnih institucij in uporabljene statistične teste. V zaključku poglavja sem predstavil rezultate analize. Zadnje poglavje zajema analizo rezultatov opravljene empirične raziskave in predstavitev ugotovitev, ali so dodatni regulativni ukrepi SPFI uspeli zmanjšati problem moralnega hazarda sistemske pomembnosti finančnih institucij in izboljšati stabilnost finančnega sistema. Magistrsko delo sem zaključil s sklepnimi ugotovitvami. 1 SISTEMSKO POMEMBNE FINANČNE INSTITUCIJE IN STABILNOST FINANČNEGA SISTEMA SPFI so zaradi svoje velikosti, kompleksnosti in mednarodne aktivnosti pomemben člen pri zagotavljanju stabilnosti svetovnega finančnega sistema. Finančne institucije so tiste, ki v finančnemu sistemu opravljajo ključno funkcijo alokacije presežnih prihrankov med učinkovite uporabnike finančnih sredstev v gospodarstvu. Bolj kot je posamezna finančna institucija sistemsko pomembna, več aktivnosti opravlja v finančnem sistemu in težje je te aktivnosti nadomestiti v primeru njenega stečaja. SPFI so zaradi svoje vloge pri ohranjanju finančne stabilnosti deležne številnih prednosti na finančnem trgu. Prepričanje finančnega trga, da država SPFI ne more pustiti v stečaj, povečuje problem moralnega hazarda oznake sistemske pomembnosti v finančnem sistemu in omogoča SPFI nižje stroške financiranja. Ueda in Di Mauro (2013) sta na vzorcu bank iz celega sveta pokazala izboljšanje povprečne kreditne ocene bank, ki so bile v času nedavne finančne krize deležne državne pomoči. 3 Ugotovitev raziskave potrjuje tezo, da SPFI na finančnih trgih dosegajo ugodnejše pogoje financiranja. Boljši pogoji financiranja in višji kapitalski donosi spodbujajo finančne institucije k zasledovanju rasti poslovanja in povečevanju svoje sistemske pomembnosti v prostoru, v katerem poslujejo. Zato je učinkovita regulacija SPFI, ki skozi omejevanje problema moralnega hazarda izenačuje pogoje poslovanja finančnih institucij, ključna pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti svetovnega finančnega sistema. 1.1 Opredelitev sistemsko pomembnih finančnih institucij V literaturi ni moč zaslediti splošno sprejete definicije SPFI. Oblikovalci ekonomskih politik v splošnem opredeljujejo SPFI kot institucije, katerih stečaj bi povzročil pomembne pretrese v delovanju finančnega sistema. V skladu s to definicijo je sistemska pomembnost finančne institucije odvisna od potencialnih negativnih posledic stečaja finančne institucije na stabilnost finančnega sistema (Weistroffer, 2011, str. 3). Ustrezna opredelitev SPFI je ključna pri zagotavljanju uspešnosti sprejetih regulativnih ukrepov zmanjšanja problema moralnega hazarda oznake sistemske pomembnosti v finančnem sistemu. V splošnem poznamo dva nasprotujoča si pogleda opredelitve SPFI: pozitiven in negativen pogled. Negativen pogled na opredelitev SPFI poudarja potencialne negativne posledice nekontroliranega stečaja SPFI na stabilnost finančnega sistema. Pozitiven pogled na opredelitev SPFI poudarja vlogo SPFI pri zagotavljanju normalnega delovanja finančnega sistema (Bongini & Nieri, 2014, str. 40). Nasprotujoča si pogleda opredelitve SPFI predstavljata dva načina rešavanja problematike sistemske pomembnosti finančnih institucij. Negativen pogled na SPFI predvideva preventivne regulativne ukrepe, katerih cilj je zmanjšanje števila SPFI. Pozitiven pogled na SPFI predvideva varovalne regulativne ukrepe, katerih cilj je zagotavljanje pomoči SPFI v likvidnostnih težavah. Varovalni regulativni ukrepi zmanjšanja verjetnosti in stroškov propada SPFI morajo biti zasnovani tako, da ne povečujejo konkurenčne prednosti SPFI v finančnem sistemu (Bongini & Nieri, 2014, str. 41). Navedena pozitivna in negativna pogleda na opredelitev SPFI sta preveč splošna za potrebe oblikovalcev ekonomskih politik in pristojnih nadzornih ter regulativnih organov (Bongini & Nieri, 2014, str. 41). Morda najbolj razširjena definicija SPFI je sledila poročilu z naslovom Guidance to Assess the Systemic Importance of Financial Institutions, Markets and Instruments (International Monetary Fund, 2009b), ki so ga na pobudo skupine G-20 pripravili Mednarodni denarni sklad (angl. International Monetary Fund, v nadaljevanju IMF), Banka za mednarodne poravnave (angl. Bank for International Settlements – BIS) in FSB. V poročilu so članice skupine G-20 opredelile finančne institucije kot sistemsko pomembne, kadar lahko likvidnostne težave posamezne finančne institucije, neposredno ali skozi sprožitev učinka okužbe, povzročijo daljnosežne negativne posledice v finančnem in gospodarskem sistemu. Skladno z navedenim poročilom je FSB opredelil SPFI kot 4

Description:
FXCM. 0,794. 0,240. 3,518. 0,475. WDR. 3,556. 2,210b. 4,542. 1,263. GCAP. 1,562 .. naslovu http://www.uea.ac.uk/documents/107435/107587/ccp08-16.pdf Združene države Amerike. MTU. Mitsubishi UFJ Financial Group Inc.
See more

The list of books you might like

Most books are stored in the elastic cloud where traffic is expensive. For this reason, we have a limit on daily download.