Njena (re)kreacija

130 Pages·2002·2.55 MB·English

NJENA (RE)KREACIJA
�enske revije v Sloveniji
majda hr�enjak
ksenija h. vidmar
zalka drglin
valerija vendramin
jerca legan
ur�a skumavc
doslej iz�lo v zbirki mediawatch
marjeta doupona horvat,
jef verschueren, igor �. �agar
Retorika begunske politike v Sloveniji
breda luthar
Politika teletabloidov
darren purcell
Slovenska dr�ava na internetu
tonŁi a. kuzmani�
Bitja s pol stre�ice
karmen erjavec, sandra b. hrvatin,
barbara kelbl
Mi o Romih
matev� krivic, simona zatler
Svoboda tiska in pravice posameznika
breda luthar, tonŁi a. kuzmani�,
sreŁo drago�, mitja velikonja,
sandra b. hrvatin, lenart j . kuŁi�
Mit o zmagi levice
sandra b. hrvatin, marko milosavljevi�
Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih
sandra b. hrvatin
Dr�avni ali javni servis
gojko bervar
Svoboda neodgovornosti
mirovni in�titut
metelkova 6
si-1000 ljubljana
e:
NJENA (RE)KREACIJA
�enske revije v Sloveniji
majda hr�enjak, Mirovni in�titut,
e:
VSEBINA
povzetek 7
uvod 10
Majda Hr�enjak
biopolitika teles v �enskih revijah 14
teoretska in metodolo�ka izhodi�Ła 14
od podobe k reprezentaciji 14
foucault: telo � oblast � subjekt 16
ogla�evanje za �enske 18
semiologija kozmetiŁnih oglasov 20
udomaŁena telesa 22
sklep: oblast - u�itek 29
Kseni ja H. Vidmar
Na�a �ena in podoba matere: navzkri�ja in
nasprotja, 1991�2001 32
»fort-da« slovenske matere 34
dvoumna anatomija sodobne matere 42
sklep: kola�i nasprotij 49
Zalka Drglin
message received � women re-play 54
materinstvo, tehnologija in medicina �
usodna razmerja 54
medikalizacija noseŁnosti in poroda? �
analiza revije Moj malŁek, leto 2000 54
spodbujanje dojenja � pluti s tokom? 56
�ensko reproduktivno zdravje in
tehnologije 58
prenos in prevod znanstvenih dose�kov v
prakso 59
koncepti poroda in prakse vodenja
poroda 61
vloga babic in porodnih pripomoŁkov 66
tehnokultura 70
idealen fetus � idealna noseŁnica in
porodnica 71
sklep: novi konformizem? 73
Valerija Vendramin
primer kulture �enskosti: »Cosmo na delu« 78
o nekaterih problemih �enskih revij,
njihovi kritiki in specifiki 78
nekaj o Cosmopolitanu: »Cosmo ne skriva«? 83
sklep: protislovja 86
Jerca Legan
�enske revije kot ogla�evalski medij 92
�tudija primera: tedenska prijateljica in
modni meseŁnik 95
fenomen prikritega 96
naslovnica 97
uredni�ka politika in uvodniki 101
svetovalne rubrike 103
reporta�ni Łlanki 105
sklep: bralka � najbolj�a potro�nica 108
Ur�a Skumavc
prezentacija mode v �enskih revijah 114
uvod 114
modna komunikativnost 115
tipografija modnih strani 116
analiza teksta 116
oblikovne znaŁilnosti pisne
prezentacije 116
stil modnega pisanja 116
vsebinske znaŁilnosti 118
analiza fotografije 120
tipizacija modnih fotografij 121
vsebinska izstopanja ali vizualna
naracija 123
sklep: portret implicirane bralke modnih
strani 125
Njena (re)kreacija
POVZETEK
Avtorice v tem zborniku z diskurzivno in vsebinsko ana-
lizo �enskih revij v Sloveniji obravnavajo nekaj reprezen-
tativnih topik.
Avtorica �tudije Biopolitika teles v �enskih revijah maj-
da hr�enjak zagovarja na podlagi pregleda kozmetiŁnih
oglasov v reviji Glamur, letnik 2001, tezo, da so v sodobni
dru�bi �enske revije uŁinkoviti medij, ki s sklicevanjem na
(predvsem naravoslovni) znanstveni diskurz in v slu�bi ka-
pitala deluje v funkciji discipliniranja �enskega telesa in s
tem subjektivacije sodobne �enske kot subjekta potro�nje,
zunanje podobe in »skrbi zase«. Vpra�anje, ki nastane pri
tak�ni tezi, pa je, kaj �enske sili, da navidezno prostovolj-
no sprejemajo kozmetiŁne mehanizme discipliniranja te-
lesa. Odgovor je mogoŁe iskati v Foucaultovi koncepciji
sodobne oblasti, ki je institucionalno nevezana, anonim-
na in �iroko razpr�ena. �e veŁ, gre za oblastna razmerja, ki
se ume�Łajo v samo jedro subjektovega u�ivanja. Kozme-
tiŁna sredstva in kozmetiŁne prakse, ki so skupni imeno-
valec vsebine vseh �enskih revij, ponujajo z definiranjem
in oblikovanjem kulturno povzdignjene podobe »prave«
�enskosti �enskam u�itek, ugodje in obŁutek identitete ob
hkratnem discipliniranju in nadzoru ali, natanŁneje, sa-
modiscipliniranju in samonadzoru.
ksenija h. vidmar pi�e v Łlanku Na�a �ena in podo-
ba matere: navzkri�ja in nasprotja, 1991�2001, da opa�amo
v zadnjih dveh desetletjih v �enskih revijah premike pri
reprezentaciji sodobne �enske, poudarja se podoba indivi-
dualne, samozavestne in poklicno uspe�ne posameznice, ki
deluje in se samoudejanja zunaj konteksta doma in dru�i-
ne. Podoba matere, ki je obvladovala »tradicionalne« re-
prezentacije �enske, stopa v ozadje. Premiki so opazni tudi
v slovenskih revijah za �enske. Na�a �ena kot prva in naj-
starej�a slovenska povojna �enska revija je �e posebno po-
membni vir sodobne ikonografije �enske v slovenskih kon-
tekstih. ¨lanek, ki temelji na analizi revije v desetletnem
obdobju od 1991 do 2001, ka�e, da je fenomen izginjajoŁe-
ga lika matere dvoumna in protislovna pripoved. Tako stro-
kovni kot novinarski diskurz o materinstvu v Na�i �eni pre-
poznavata �ensko dru�beno navzoŁnost v javnosti; vendar
je tam ne odvezujeta vloge matere, temveŁ jo le na novo
razporejata okoli njene poklicne kariere in disciplinirata v
7
Njena (re)kreacija
novem okolju predvsem kot potro�nico. �enska se je v Ła-
su tranzicije otresla materinstva � in se znova podredila
diskurzu o materinstvu v spremenjenem dru�benem kon-
tekstu in pohodu potro�ni�tva.
zalka drglin v prispevku Message Received � Wo-
men Re-play? Materinstvo, tehnologija in medicina � usodna
razmerja analizira revijo Moj malŁek, letnik 2000, in se lo-
teva problematike reprezentacij �ensk. Temeljno izhodi�Łe
je preizku�anje teze o medikalizaciji vsakdanjega �ivljenja,
ki so ji �enske zaradi svojih reproduktivnih funkcij �e po-
sebno izpostavljene. Poka�e se, da prispevki v reviji podpi-
rajo predvsem prevladujoŁe trende, kakr�ni so absolutizem
dojenja, medikalizacija noseŁnosti in poroda in perfekcio-
nizem glede priŁakovanega otroka. Podoba �enske, kakr�no
ri�e revija, ima idealne znaŁilnosti predane dojilje in zapo-
slene �enske, ki hkrati uspe�no vodi dru�insko �ivljenje in
kariero. Vpra�anje je, koliko bo revija presegla svoj seda-
nji konformizem.
valerija vendramin se v prispevku Obdelava kul-
ture �enskosti: »Cosmo na delu« ukvarja s slovensko izdajo
revije Cosmopolitan. Predvsem se osredotoŁa na podobo �en-
skosti in nekatera temeljna protislovja, ki doloŁajo Cosmo-
politan (in njemu podobne revije), z izhodi�Łem, da taki
izdelki popularne kulture vzpostavljajo razliŁico sveta, po-
nujajo orientacijo in socializacijo in da imajo konkretne,
Łeprav ne nujno neposredne uŁinke. Na deklarativni rav-
ni je revija »emancipatorska«, prina�a tudi izobra�evalne
teme v duhu popularnega feminizma, ki pa jih na dejanski
ravni vseeno preveva tako imenovan lepotni mit. �enski
subjekt Cosmopolitana je starostno, socialno, vizualno, men-
talno uniformen in ga doloŁa trojica Sex, Beauty, Fashion.
jerca legan ugotavlja v Łlanku �enske revije kot og-
la�evalski medij, da sta ogla�evanje in uredni�ko-novinar-
ska vsebina kontinuum in vedno bolj nevidno prehajata
eden v drugega. To pa se ne ka�e le na vizualnem, na prvi
pogled prepoznavnem nivoju, torej na celostni podobi �en-
skih medijev (revije uŁinkujejo kot ogla�evalski medij s
prekinitvami), ampak predvsem na tekstualnem, prvemu
pogledu prikritem nivoju (uredni�ke vsebine se utapljajo v
plaŁanih in neplaŁanih oglasih). V tem primeru govorimo
o tako imenovanem prikritem ogla�evanju.
8