Measuring improvements in learning outcomes : best practices to assess the value-added of schools. PDF
Preview Measuring improvements in learning outcomes : best practices to assess the value-added of schools.
Q H MERJENJE IZBOLJŠAV KI Ž SE pri učnih dosežkih O D H NI Č U RI P V A Q Š J L O B Q Z E I J N C E J R M E M Y CM MY CY Izvirnik te publikacije je bil objavljen pod naslovom Measuring Improvements in Learning CMY Outcomes: Best Practices to Assess the Value-Added of Schools, ISBN 9789264050228, © 2008 K Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Pariz. Ta prevod je objavljen z dovoljenjem OECD. Ne predstavlja uradnega prevoda s strani organizacije OECD. www.oecdbookshop.org - Spletna knjigarna OECD www.sourceoecd.org - OECD e-knjižnica www.oecd.org/oecddirect - Služba OECD za obveščanje o izdanih publikacijah Dobre prakse za presojanje dodane vrednosti šol Publikacija je brezplačna. ISBN 978-961-6899-00-0 9 789616 899000 MERJENJE IZBOLJŠAV PRI UČNIH DOSEŽKIH: Dobre prakse za presojanje dodane vrednosti šol V času, ko izobraževalni sistemi držav članic OECD doživljajo vedno večje pritiske, da bi povečali svojo učinkovitost, vedno več udeležencev priznava, da obstaja potreba po natančnih merilih uspešnosti šol. A kako naj njihovo uspešnost natančno merimo? Surovi rezultati testov in njihovo razvrščanje pogosto odse- vajo družbeno-ekonomski položaj učencev. Modeliranje dodane vrednosti je dru- gačno in se osredotoča na napredek v uspešnosti učenca. Nanaša se na skupino statističnih modelov, ki ocenjujejo prispevek šol k temu napredku v okviru predpi- sanih ali izraženih ciljev (npr. kognitivne dosežke), merjene dvakrat v določenem časovnem obdobju. Ocene dodane vrednosti so pomemben korak naprej glede na merila šolske uspe- šnosti, ki so trenutno v rabi v večini izobraževalnih sistemov držav OECD. Prinašajo bistveno natančnejšo in dragocenejšo kvantitativno bazo za boljše načrtovanje v šolah, razvoj šolske politike in ustvarjanje odgovornosti šole. Brez natančnega merila uspešnosti so lahko pravični rezultati in učinkoviti odzivi šolske politike kompromitirani, saj sredstva ne pridejo tja, kjer so najbolj potrebna. Politike in prakse ni mogoče izboljšati, če ne vemo, kaj preverjeno deluje. Tu igra bistveno vlogo modeliranje dodane vrednosti. Prinaša natančnejša merila šolske uspešno- sti in odpravlja številne probleme drugih meril, ki so lahko pristranska do šol, na katerih se izobražujejo učenci iz deprivilegiranih socialno-ekonomskih okolij. To prelomno poročilo je obvezno čtivo za vse, ki jih zanima šolska uspešnost. Celotno besedilo izvirnika je dostopno na spletu prek povezave: www.sourceoecd.org/educationt/9789264050228 Tisti, ki imajo dostop do vseh knjig OECD, naj uporabijo povezavo: www.sourceoecd.org/9789264050228 SourceOECD je spletna knjižnica OECD, v kateri so na voljo knjige, periodični tisk in statistične baze podatkov. Za več informacij o tej nagrajeni spletni storitvi in za brezplačno poskusno uporabo vprašajte v knjižnicah ali pišite na [email protected]. Merjenje izboljšav pri učnih dosežkih Dobre prakse za presojanje dodane vrednosti šol oecD Naslov izvirnika: Measuring Improvements in Learning Outcomes best practices to assess the value-added of schools MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT republika SLOVENIJA MERJENJE IZBOLJŠAV PRI UČNIH DOSEŽKIH: Dobre prakse za presojanje dodane vrednosti šol Naslov izvirnika: Measuring Improvements in Learning Outcomes best practices to assess the value-added of schools Izdal in založil: Državni izpitni center, zanj dr. Darko Zupanc Izdajo publikacije je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Re- publike Slovenije Prevedla: Barbara Skubic Jezikovni pregled: Tina Vršnik Perše Strokovni pregled: dr. Gašper Cankar Tehnična urednica: Nataša Poč Urednica založbe: Joži Trkov Oblikovanje naslovnice: Barbara Železnik Bizjak Prelom: Bojan Primožič Tisk: GRAFIS grafični inženiring d. o. o. Naklada: 270 izvodov 1. izdaja, Ljubljana, 2012 Izvirnik je objavil OECD v angleščini pod naslovom: Measuring Improvements in Learning Outcomes: Best Practices to Assess the Value-Added of Schools. © 2008 OECD Vse pravice pridržane. © 2012 Državni izpitni center za slovenski prevod Objavljeno z dovoljenjem OECD, Pariz. Kakovost slovenskega prevoda in usklajenost z izvirnikom je odgovornost Državnega izpitnega centra. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37:311 311.1:37 MERJENJE izboljšav pri učnih dosežkih : dobre prakse za preso- janje dodatne vrednosti šol / [prevedla Barbara Skubic]. - Ljubljana : Državni izpitni center, 2012 Prevod dela: Measuring improvements in learning outcomes ISBN 978-961-6899-00-0 262337280 ORGANIZACIJA ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ OECD je edinstven forum, v katerem se vlade štiriintridesetih demokratičnih držav skupaj lotevajo gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov globalizacije. Prav tako je OECD med vodilnimi organizacijami v prizadevanjih, da bi razumeli razvojne novosti in vprašanja, na primer vodenje podjetij, informacijske ekono- mije in izzive, ki jih povzroča staranje prebivalstva, in pomagali vladam, da se odzovejo nanje. Organizacija zagotavlja okolje, v katerem lahko vlade primerjajo svoje izkušnje s politikami drugih, iščejo odgovore za skupne probleme, prepo- znavajo dobre prakse in si prizadevajo uskladiti svoje notranje in mednarodne politike. Države članice OECD so: Avstralija, Avstrija, Belgija, Češka, Čile, Danska, Esto- nija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Izrael, Japonska, Kanada, Koreja, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Nova Zelan- dija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo. Pri delu OECD sodeluje tudi Komisija evropskih skupnosti. Publikacije OECD razširjajo rezultate zbranih statistik in raziskav o gospodar- skih, družbenih in okoljskih vprašanjih, ki jih je zbrala ali izvedla organizacija, pa tudi konvencije, smernice in standarde, o katerih so se dogovorile njene članice. odgovornost za izid tega zvezka prevzema generalni sekretar oecD. Mnenja in argumenti, izraženi in uporabljeni v njem, ne pomenijo nujno uradnih stališč organizacije ali vlad držav članic. Popravke k publikacijam OECD lahko najdete na naslednjem spletnem naslovu: www.oecd.org/ publishing/corrigenda. © OECD 2008 Vsebine na spletni strani OECD lahko kopirate ali snemate s spleta za lastno uporabo in odlomke iz publikacij, podatkovnih baz in multimedijskih izdelkov OECD vključujete v svoje dokumente, predstavitve, bloge, spletne strani in učna gradiva, če OECD ustrezno navajate kot vir in imetnika avtorskih pravic. Vse zahteve za javno in komercialno rabo in v zvezi s pra- vicami za prevajanje pošljite na [email protected]. Prošnje v zvezi z dovoljenji za fotokopiranje dela tega gradiva za javno ali komercialno rabo naslovite neposredno na Copyright Clearance Center (CCC) pri [email protected] ali na Centre français d’exploitation du droit de copie (CFC) [email protected]. PREDGOVOR V prizadevanjih, da bi izboljšale svoje izobraževalne sisteme, namenjajo članice OECD vedno večji poudarek merilom o uspešnosti dela šol, saj so le-ta ključna v prizadevanjih šol za izboljšanje, za sisteme šolske odgovornosti in izbiro šol in širše izobraževalne politike. Vendar pa je vrednost tega poudarka odvisna od natanč- nosti meril o uspešnosti šol. Vrsta držav se izogiba surovim rezultatom testov o uspešnosti šol, saj so ti lahko tudi odsev dejavnikov okolja, iz katerega prihajajo učenci, in zato le slabo predstavljajo uspešnost šol. To lahko povzroči težave: brez natančnih meril uspešnosti so lahko nepristranski rezultati in učinkoviti odzivi politike vprašljivi, saj se sredstva ne usmerjajo tja, kjer so najbolj potrebna. Šol- ske politike in prakse ni mogoče izboljšati, če ne vemo, kaj zares deluje. Prav zato igra oblikovanje modelov dodane vrednosti tako pomembno vlogo, saj ponuja natančnejše merilo za uspešnost šol. To merilo se izogne veliko težavam, ki pestijo druga merila, predvsem pristranskosti do šol, v katerih se šolajo učenci iz nepri- vilegiranih socialno-ekonomskih okolij. Natančno merilo uspešnosti poveča zau- panje, ki ga lahko imajo interesne skupine v sistem dela šol in njihove evalvacije. Kazalniki dodane vrednosti prinašajo pomembno orodje za prepoznavanje dobre prakse v izobraževalnem sistemu. Vendar pa ima le malo držav članic OECD uveljavljene mehanizme, ki bi na ravni šol zagotavljali informacije o dodani vre- dnosti. Pri izboljševanju načrtovanja in uvajanja modelov dodane vrednosti v izobraževalne sisteme je veliko izzivov. Razvoj ustreznih podatkovnih baz, obliko- vanje ustreznih statističnih tehnik in kombinacija obojega s primernimi odzivi izo- braževalne politike in s pobudami za izboljševanje šol predstavljajo nenehen izziv. Poleg tega se pri uspešnem vključevanju modeliranja dodane vrednosti v izobra- ževalne sisteme pojavlja vrsta tehničnih težav. Te imajo precejšnjo politično težo in lahko resno omejijo uporabnost modelov dodane vrednosti pri razvoju šolske politike. Zato to poročilo posveča precej pozornosti tehničnim vidikom razvoja modelov dodane vrednosti, saj je za razvoj učinkovite šolske politike bistveno, da so le-ti ustrezno obravnavani. Poročilo je namenjeno oblikovalcem šolskih politik, upravljalcem, ravnateljem, učiteljem in vsem, ki jih zanimajo izobraževalni sistemi. Z njegovo pomočjo bodo dobili informacije in smernice, kako lahko sistem določanja modelov dodane vre- dnosti na ravni šol razvijejo tako, da bo koristen za izobraževalni sistem. Poročilo črpa iz najnovejših raziskav, najboljših praks in izkušenj, pridobljenih v izobraže- valnih sistemih, ki pravkar uvajajo določanje modelov dodane vrednosti ali pa so to storili v preteklosti. Poročilo je razdeljeno na tri dele: prvi del predstavlja cilje in uporabo sistema za določanje modelov dodane vrednosti. Obravnava najpomembnejše usmeritve in načine uporabe, ki spodbujajo izboljšanje šol in njihovo prevzemanje odgovornosti in ustrezno izbiro šol s strani staršev. Drugi del je bolj tehnične narave in bo verjetno primernejši za bralce, ki jih zanimajo tehnična vprašanja pri določanju modelov dodane vrednosti. Osredotoča se na njihovo oblikovanje, na relevantna statistična in metodološka vprašanja. Tretji del se osredotoča izključno na vpeljevanje modelov dodane vrednosti in zajema tako politična kakor tudi institucionalna vprašanja, ki jih je treba rešiti, in tehnične pomisleke, ki jih je treba odpraviti. Poleg tega pa del poročila z naslovom ‘Vpelje- vanje sistema modelov dodane vrednosti: ključni koraki v fazi vpeljevanja’ povzema ključne točke iz tretjega dela in ponuja razmeroma hiter in enostaven vodič po ključnih korakih, s katerimi se bodo morali v fazi implementacije spopasti obliko- valci šolskih politik in upravljavci. Ta del je na koncu prvega sklopa, preden se v drugem delu začne bolj tehnična razprava. Poročilo se je začelo razvijati, ko je odbor za izobraževanje pri Direktoratu OECD za izobraževanje na svojem zasedanju 6. in 7. aprila 2005 podprl pobudo predstavnikov Norveške, da bi pregledali uporabo meril za dodano vrednost na ravni šol v vseh državah OECD. To je pripeljalo do predloga, naj države premislijo o svojem sodelovanju pri tem projektu, ki ga je finančno podprla norveška vlada, razvil pa ga je Ben Jensen pri Sekretariatu OECD. Henryja Brauna, vodilnega stro- kovnjaka na tem področju, so zaprosili, naj pripravi strokovno gradivo, ki je bilo vključeno v predlog. Uporaba modelov dodane vrednosti v izobraževalnih sistemih držav OECD ni posebej razširjena, pogosta pa je v Združenem kraljestvu in ZDA. Poleg tega je več držav razvilo manjše ali regionalne pilotne iniciative. Države članice OECD so bile k projektu povabljene julija 2006 in trinajst se jih je vabilu odzvalo: Avstralija, Belgija (flamska skupnost), Češka, Danska, Francija, Nizozemska, Norveška, Polj- ska, Portugalska, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Takrat je bilo tudi določeno, da bo projekt vodila ekspertna skupina, ki bo pripravila poročilo o razvoju določanja modelov dodane vrednosti, sestavljali jo bodo strokovnjaki iz sodelujočih držav, vodil jo bo Sekretariat OECD, za pomoč pri oblikovanju poročila pa bodo povabili še dodatne strokovnjake. Ekspertno skupino so sestavljali: Bieke De Fraine Belgija (Fl.) Maciej Jakubowski Poljska Eva Van de gaer Belgija (Fl.) Maria Eugénia Ferrão Portugalska Radim Ryska Češka Gašper Cankar Slovenija Sine Frederiksen Danska Rosario Martínez Arias Španija Poul Schjørring Danska Anders Broberg Švedska Claudie Pascal Francija Andrew Ray Združeno kraljestvo Wim van de Grift Nizozemska Henry Braun vabljeni strokovnjak Torbjørn Hægeland Norveška Ben Jensen OECD Skupino je vodil Ben Jensen iz Sekretariata OECD, ki je predsedoval vsem šti- rim dvodnevnim sestankom, namenjenim diskusijam o relevantnih vprašanjih in pripravi poročila. Prvi sestanek je potekal v Oslu novembra in decembra 2006. Težišče sestanka je bila diskusija o modelih dodane vrednosti v državah udeležen- kah. Vsak član ekspertne skupine je pripravil poročilo o uporabi modela dodane vrednosti v svoji državi, vključno z diskusijo o njihovi natančnosti in uporabnosti, in o uporabi rezultatov šol pri pospeševanju ciljev šolske politike. To je izpostavilo skupne točke in razlike med posameznimi državami pri razvoju modelov dodane vrednosti in spodbudilo razpravo o tem, kako jih definirati na ravni šol. Drugi sestanek ekspertne skupine je bil marca 2007 v Londonu. Posvečen je bil uporabi informacij o dodani vrednosti, katerih namen je izboljšava šol, in njihovi predstavitvi v sodelujočih državah. Za lažjo diskusijo o teh vprašanjih so predsta- vitve pripravili Henry Braun, Ben Jensen in Andrew Ray. Tretji sestanek je bil maja 2007 v Varšavi in se je osredotočil na statistična in metodološka vprašanja pri razvoju in uporabi določanja modelov dodane vrednosti. Predstavljeni so bili spe- cializirani referati, v katerih so avtorji raziskali, kako stabilni so rezultati šol, pa tudi občutljivost specifikacij modela in uporabe različnih družbeno-ekonomskih konte- kstualnih karakteristik in druga vprašanja, na primer, kaj storiti v primeru manjkajo- čih podatkov ali napake pri meritvah. Pripravljen je bil dodaten referat, ki je pona- zoril prednosti uporabe informacij o dodani vrednosti šol za šolske inšpektorje. Te referate so pripravili Maria Ferrão, Torbjørn Haegeland, Maciej Jakubowski, Andrew Ray in Wim van de Grift. Četrto srečanje ekspertne skupine se je odvilo septembra 2007 v Kopenhagnu. Sodelujoči so analizirali nastajanje poročila, osredotočili so se na razpravo o metodoloških vprašanjih, na primer o odnosu med modeli dodane vrednosti in modeli rasti ali možnostih za analizo dodane vrednosti znotraj okvira OECD INES, da bi raziskali vprašanja, povezana z modeli dodane vrednosti. Refe- rate in predstavitve, ki so spodbudili razpravo o teh vprašanjih, so pripravili Henry Braun, Maciej Jakubowski, Ben Jensen in Eva Van de gear.
Description:The list of books you might like
