Measuring improvements in learning outcomes : best practices to assess the value-added of schools.

212 Pages·2008·2.83 MB·English

by  OECD

Q
H MERJENJE IZBOLJŠAV
KI
Ž
SE pri učnih dosežkih
O
D
H
NI
Č
U
RI
P
V
A Q
Š
J
L
O
B
Q Z
E I
J
N
C E
J
R
M E
M
Y
CM
MY
CY
Izvirnik te publikacije je bil objavljen pod naslovom Measuring Improvements in Learning
CMY Outcomes: Best Practices to Assess the Value-Added of Schools, ISBN 9789264050228, © 2008
K Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Pariz.
Ta prevod je objavljen z dovoljenjem OECD. Ne predstavlja uradnega prevoda s strani
organizacije OECD.
www.oecdbookshop.org - Spletna knjigarna OECD
www.sourceoecd.org - OECD e-knjižnica
www.oecd.org/oecddirect - Služba OECD za obveščanje o izdanih publikacijah
Dobre prakse
za presojanje dodane vrednosti šol
Publikacija je brezplačna.
ISBN 978-961-6899-00-0
9 789616 899000
MERJENJE IZBOLJŠAV PRI UČNIH DOSEŽKIH:
Dobre prakse za presojanje dodane vrednosti šol
V času, ko izobraževalni sistemi držav članic OECD doživljajo vedno večje pritiske,
da bi povečali svojo učinkovitost, vedno več udeležencev priznava, da obstaja
potreba po natančnih merilih uspešnosti šol. A kako naj njihovo uspešnost
natančno merimo? Surovi rezultati testov in njihovo razvrščanje pogosto odse-
vajo družbeno-ekonomski položaj učencev. Modeliranje dodane vrednosti je dru-
gačno in se osredotoča na napredek v uspešnosti učenca. Nanaša se na skupino
statističnih modelov, ki ocenjujejo prispevek šol k temu napredku v okviru predpi-
sanih ali izraženih ciljev (npr. kognitivne dosežke), merjene dvakrat v določenem
časovnem obdobju.
Ocene dodane vrednosti so pomemben korak naprej glede na merila šolske uspe-
šnosti, ki so trenutno v rabi v večini izobraževalnih sistemov držav OECD. Prinašajo
bistveno natančnejšo in dragocenejšo kvantitativno bazo za boljše načrtovanje
v šolah, razvoj šolske politike in ustvarjanje odgovornosti šole. Brez natančnega
merila uspešnosti so lahko pravični rezultati in učinkoviti odzivi šolske politike
kompromitirani, saj sredstva ne pridejo tja, kjer so najbolj potrebna. Politike in
prakse ni mogoče izboljšati, če ne vemo, kaj preverjeno deluje. Tu igra bistveno
vlogo modeliranje dodane vrednosti. Prinaša natančnejša merila šolske uspešno-
sti in odpravlja številne probleme drugih meril, ki so lahko pristranska do šol, na
katerih se izobražujejo učenci iz deprivilegiranih socialno-ekonomskih okolij.
To prelomno poročilo je obvezno čtivo za vse, ki jih zanima šolska uspešnost.
Celotno besedilo izvirnika je dostopno na spletu prek povezave:
www.sourceoecd.org/educationt/9789264050228
Tisti, ki imajo dostop do vseh knjig OECD, naj uporabijo povezavo:
www.sourceoecd.org/9789264050228
SourceOECD je spletna knjižnica OECD, v kateri so na voljo knjige, periodični tisk
in statistične baze podatkov.
Za več informacij o tej nagrajeni spletni storitvi in za brezplačno poskusno
uporabo vprašajte v knjižnicah ali pišite na [e-mail].

Merjenje izboljšav
pri učnih dosežkih
Dobre prakse za presojanje dodane vrednosti šol
oecD
Naslov izvirnika: Measuring Improvements in Learning Outcomes
best practices to assess the value-added of schools
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
republika SLOVENIJA
MERJENJE IZBOLJŠAV PRI UČNIH DOSEŽKIH:
Dobre prakse za presojanje dodane vrednosti šol
Naslov izvirnika: Measuring Improvements in Learning Outcomes
best practices to assess the value-added of schools
Izdal in založil: Državni izpitni center, zanj dr. Darko Zupanc
Izdajo publikacije je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada
Evropske unije in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Re-
publike Slovenije
Prevedla: Barbara Skubic
Jezikovni pregled: Tina Vršnik Perše
Strokovni pregled: dr. Gašper Cankar
Tehnična urednica: Nataša Poč
Urednica založbe: Joži Trkov
Oblikovanje naslovnice: Barbara Železnik Bizjak
Prelom: Bojan Primožič
Tisk: GRAFIS grafični inženiring d. o. o.
Naklada: 270 izvodov
1. izdaja, Ljubljana, 2012
Izvirnik je objavil OECD v angleščini pod naslovom: Measuring Improvements in
Learning Outcomes: Best Practices to Assess the Value-Added of Schools.
© 2008 OECD
Vse pravice pridržane.
© 2012 Državni izpitni center za slovenski prevod
Objavljeno z dovoljenjem OECD, Pariz.
Kakovost slovenskega prevoda in usklajenost z izvirnikom je odgovornost Državnega
izpitnega centra.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
37:311
311.1:37
MERJENJE izboljšav pri učnih dosežkih : dobre prakse za preso-
janje dodatne vrednosti šol / [prevedla Barbara Skubic]. - Ljubljana :
Državni izpitni center, 2012
Prevod dela: Measuring improvements in learning outcomes
ISBN 978-961-6899-00-0
262337280
ORGANIZACIJA ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ
OECD je edinstven forum, v katerem se vlade štiriintridesetih demokratičnih
držav skupaj lotevajo gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov globalizacije.
Prav tako je OECD med vodilnimi organizacijami v prizadevanjih, da bi razumeli
razvojne novosti in vprašanja, na primer vodenje podjetij, informacijske ekono-
mije in izzive, ki jih povzroča staranje prebivalstva, in pomagali vladam, da se
odzovejo nanje. Organizacija zagotavlja okolje, v katerem lahko vlade primerjajo
svoje izkušnje s politikami drugih, iščejo odgovore za skupne probleme, prepo-
znavajo dobre prakse in si prizadevajo uskladiti svoje notranje in mednarodne
politike.
Države članice OECD so: Avstralija, Avstrija, Belgija, Češka, Čile, Danska, Esto-
nija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Izrael, Japonska, Kanada, Koreja,
Luksemburg, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Nova Zelan-
dija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija,
Združene države Amerike in Združeno kraljestvo. Pri delu OECD sodeluje tudi
Komisija evropskih skupnosti.
Publikacije OECD razširjajo rezultate zbranih statistik in raziskav o gospodar-
skih, družbenih in okoljskih vprašanjih, ki jih je zbrala ali izvedla organizacija, pa
tudi konvencije, smernice in standarde, o katerih so se dogovorile njene članice.
odgovornost za izid tega zvezka prevzema generalni sekretar oecD. Mnenja in argumenti,
izraženi in uporabljeni v njem, ne pomenijo nujno uradnih stališč organizacije ali vlad
držav članic.
Popravke k publikacijam OECD lahko najdete na naslednjem spletnem naslovu: www.oecd.org/
publishing/corrigenda.
© OECD 2008
Vsebine na spletni strani OECD lahko kopirate ali snemate s spleta za lastno uporabo in
odlomke iz publikacij, podatkovnih baz in multimedijskih izdelkov OECD vključujete v svoje
dokumente, predstavitve, bloge, spletne strani in učna gradiva, če OECD ustrezno navajate
kot vir in imetnika avtorskih pravic. Vse zahteve za javno in komercialno rabo in v zvezi s pra-
vicami za prevajanje pošljite na [e-mail]. Prošnje v zvezi z dovoljenji za fotokopiranje
dela tega gradiva za javno ali komercialno rabo naslovite neposredno na Copyright Clearance
Center (CCC) pri [e-mail] ali na Centre français d’exploitation du droit de copie (CFC)
[e-mail].

PREDGOVOR
V prizadevanjih, da bi izboljšale svoje izobraževalne sisteme, namenjajo članice
OECD vedno večji poudarek merilom o uspešnosti dela šol, saj so le-ta ključna v
prizadevanjih šol za izboljšanje, za sisteme šolske odgovornosti in izbiro šol in širše
izobraževalne politike. Vendar pa je vrednost tega poudarka odvisna od natanč-
nosti meril o uspešnosti šol. Vrsta držav se izogiba surovim rezultatom testov o
uspešnosti šol, saj so ti lahko tudi odsev dejavnikov okolja, iz katerega prihajajo
učenci, in zato le slabo predstavljajo uspešnost šol. To lahko povzroči težave: brez
natančnih meril uspešnosti so lahko nepristranski rezultati in učinkoviti odzivi
politike vprašljivi, saj se sredstva ne usmerjajo tja, kjer so najbolj potrebna. Šol-
ske politike in prakse ni mogoče izboljšati, če ne vemo, kaj zares deluje. Prav zato
igra oblikovanje modelov dodane vrednosti tako pomembno vlogo, saj ponuja
natančnejše merilo za uspešnost šol. To merilo se izogne veliko težavam, ki pestijo
druga merila, predvsem pristranskosti do šol, v katerih se šolajo učenci iz nepri-
vilegiranih socialno-ekonomskih okolij. Natančno merilo uspešnosti poveča zau-
panje, ki ga lahko imajo interesne skupine v sistem dela šol in njihove evalvacije.
Kazalniki dodane vrednosti prinašajo pomembno orodje za prepoznavanje
dobre prakse v izobraževalnem sistemu. Vendar pa ima le malo držav članic OECD
uveljavljene mehanizme, ki bi na ravni šol zagotavljali informacije o dodani vre-
dnosti. Pri izboljševanju načrtovanja in uvajanja modelov dodane vrednosti v
izobraževalne sisteme je veliko izzivov. Razvoj ustreznih podatkovnih baz, obliko-
vanje ustreznih statističnih tehnik in kombinacija obojega s primernimi odzivi izo-
braževalne politike in s pobudami za izboljševanje šol predstavljajo nenehen izziv.
Poleg tega se pri uspešnem vključevanju modeliranja dodane vrednosti v izobra-
ževalne sisteme pojavlja vrsta tehničnih težav. Te imajo precejšnjo politično težo
in lahko resno omejijo uporabnost modelov dodane vrednosti pri razvoju šolske
politike. Zato to poročilo posveča precej pozornosti tehničnim vidikom razvoja
modelov dodane vrednosti, saj je za razvoj učinkovite šolske politike bistveno, da
so le-ti ustrezno obravnavani.
Poročilo je namenjeno oblikovalcem šolskih politik, upravljalcem, ravnateljem,
učiteljem in vsem, ki jih zanimajo izobraževalni sistemi. Z njegovo pomočjo bodo
dobili informacije in smernice, kako lahko sistem določanja modelov dodane vre-
dnosti na ravni šol razvijejo tako, da bo koristen za izobraževalni sistem. Poročilo
črpa iz najnovejših raziskav, najboljših praks in izkušenj, pridobljenih v izobraže-
valnih sistemih, ki pravkar uvajajo določanje modelov dodane vrednosti ali pa
so to storili v preteklosti. Poročilo je razdeljeno na tri dele: prvi del predstavlja
cilje in uporabo sistema za določanje modelov dodane vrednosti. Obravnava
najpomembnejše usmeritve in načine uporabe, ki spodbujajo izboljšanje šol in
njihovo prevzemanje odgovornosti in ustrezno izbiro šol s strani staršev. Drugi
del je bolj tehnične narave in bo verjetno primernejši za bralce, ki jih zanimajo
tehnična vprašanja pri določanju modelov dodane vrednosti. Osredotoča se na
njihovo oblikovanje, na relevantna statistična in metodološka vprašanja. Tretji
del se osredotoča izključno na vpeljevanje modelov dodane vrednosti in zajema
tako politična kakor tudi institucionalna vprašanja, ki jih je treba rešiti, in tehnične
pomisleke, ki jih je treba odpraviti. Poleg tega pa del poročila z naslovom ‘Vpelje-
vanje sistema modelov dodane vrednosti: ključni koraki v fazi vpeljevanja’ povzema
ključne točke iz tretjega dela in ponuja razmeroma hiter in enostaven vodič po
ključnih korakih, s katerimi se bodo morali v fazi implementacije spopasti obliko-
valci šolskih politik in upravljavci. Ta del je na koncu prvega sklopa, preden se v
drugem delu začne bolj tehnična razprava.
Poročilo se je začelo razvijati, ko je odbor za izobraževanje pri Direktoratu
OECD za izobraževanje na svojem zasedanju 6. in 7. aprila 2005 podprl pobudo
predstavnikov Norveške, da bi pregledali uporabo meril za dodano vrednost na
ravni šol v vseh državah OECD. To je pripeljalo do predloga, naj države premislijo
o svojem sodelovanju pri tem projektu, ki ga je finančno podprla norveška vlada,
razvil pa ga je Ben Jensen pri Sekretariatu OECD. Henryja Brauna, vodilnega stro-
kovnjaka na tem področju, so zaprosili, naj pripravi strokovno gradivo, ki je bilo
vključeno v predlog.
Uporaba modelov dodane vrednosti v izobraževalnih sistemih držav OECD ni
posebej razširjena, pogosta pa je v Združenem kraljestvu in ZDA. Poleg tega je
več držav razvilo manjše ali regionalne pilotne iniciative. Države članice OECD so
bile k projektu povabljene julija 2006 in trinajst se jih je vabilu odzvalo: Avstralija,
Belgija (flamska skupnost), Češka, Danska, Francija, Nizozemska, Norveška, Polj-
ska, Portugalska, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Takrat je bilo
tudi določeno, da bo projekt vodila ekspertna skupina, ki bo pripravila poročilo o
razvoju določanja modelov dodane vrednosti, sestavljali jo bodo strokovnjaki iz
sodelujočih držav, vodil jo bo Sekretariat OECD, za pomoč pri oblikovanju poročila
pa bodo povabili še dodatne strokovnjake.
Ekspertno skupino so sestavljali:
Bieke De Fraine Belgija (Fl.) Maciej Jakubowski Poljska
Eva Van de gaer Belgija (Fl.) Maria Eugénia Ferrão Portugalska
Radim Ryska Češka Gašper Cankar Slovenija
Sine Frederiksen Danska Rosario Martínez Arias Španija
Poul Schjørring Danska Anders Broberg Švedska
Claudie Pascal Francija Andrew Ray Združeno kraljestvo
Wim van de Grift Nizozemska Henry Braun vabljeni strokovnjak
Torbjørn Hægeland Norveška Ben Jensen OECD
Skupino je vodil Ben Jensen iz Sekretariata OECD, ki je predsedoval vsem šti-
rim dvodnevnim sestankom, namenjenim diskusijam o relevantnih vprašanjih in
pripravi poročila. Prvi sestanek je potekal v Oslu novembra in decembra 2006.
Težišče sestanka je bila diskusija o modelih dodane vrednosti v državah udeležen-
kah. Vsak član ekspertne skupine je pripravil poročilo o uporabi modela dodane
vrednosti v svoji državi, vključno z diskusijo o njihovi natančnosti in uporabnosti,
in o uporabi rezultatov šol pri pospeševanju ciljev šolske politike. To je izpostavilo
skupne točke in razlike med posameznimi državami pri razvoju modelov dodane
vrednosti in spodbudilo razpravo o tem, kako jih definirati na ravni šol.
Drugi sestanek ekspertne skupine je bil marca 2007 v Londonu. Posvečen je bil
uporabi informacij o dodani vrednosti, katerih namen je izboljšava šol, in njihovi
predstavitvi v sodelujočih državah. Za lažjo diskusijo o teh vprašanjih so predsta-
vitve pripravili Henry Braun, Ben Jensen in Andrew Ray. Tretji sestanek je bil maja
2007 v Varšavi in se je osredotočil na statistična in metodološka vprašanja pri
razvoju in uporabi določanja modelov dodane vrednosti. Predstavljeni so bili spe-
cializirani referati, v katerih so avtorji raziskali, kako stabilni so rezultati šol, pa tudi
občutljivost specifikacij modela in uporabe različnih družbeno-ekonomskih konte-
kstualnih karakteristik in druga vprašanja, na primer, kaj storiti v primeru manjkajo-
čih podatkov ali napake pri meritvah. Pripravljen je bil dodaten referat, ki je pona-
zoril prednosti uporabe informacij o dodani vrednosti šol za šolske inšpektorje. Te
referate so pripravili Maria Ferrão, Torbjørn Haegeland, Maciej Jakubowski, Andrew
Ray in Wim van de Grift. Četrto srečanje ekspertne skupine se je odvilo septembra
2007 v Kopenhagnu. Sodelujoči so analizirali nastajanje poročila, osredotočili so se
na razpravo o metodoloških vprašanjih, na primer o odnosu med modeli dodane
vrednosti in modeli rasti ali možnostih za analizo dodane vrednosti znotraj okvira
OECD INES, da bi raziskali vprašanja, povezana z modeli dodane vrednosti. Refe-
rate in predstavitve, ki so spodbudili razpravo o teh vprašanjih, so pripravili Henry
Braun, Maciej Jakubowski, Ben Jensen in Eva Van de gear.