magistrsko delo valutni odbor kot ekonomsko-politična alternativa držav v tranziciji

170 Pages·2007·1.34 MB·Slovenian

REPUBLIKA SLOVENIJA
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

MAGISTRSKO DELO

VALUTNI ODBOR KOT EKONOMSKO-POLITIČNA
ALTERNATIVA DRŽAV V TRANZICIJI

MAREC 2007 HARIS IHTIJAREVIĆ
REPUBLIKA SLOVENIJA
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

MAGISTRSKO DELO

VALUTNI ODBOR KOT EKONOMSKO-POLITIČNA
ALTERNATIVA DRŽAV V TRANZICIJI

Kandidat: Haris IHTIJAREVIĆ, univ. dipl. ekon.,
rojen 02.07.1969 v Visoko, BiH
zaposlen Vlada Federacije BiH
kot direktor Servisa skupnih služb

Absolvent na magistrskem podiplomskem študiju »Poslovodenje in
organiziranje – MBA, modul Finančni management
Tema odobrena na seji senata EPF dne 26.05. 2006 z delovnim
naslovom: VALUTNI ODBOR KOT EKONOMSKO-POLITIČNA
ALTERNATIVA DRŽAV V TRANZICIJI

Mentor: redni prof. dr. Davor SAVIN
Somentorica: izredna prof. dr. Mejra FESTIĆ
Lektorica: Tatjana RADONJIĆ-KRANJEC, prof.

Sarajevo, Marec 2007
2
Zahvala

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Davorju Savinu in somentorici prof. dr. Mejri Festić za
vodenje in dragocene sugestije, ki so mi bile v veliko pomoč pri izdelavi magistrskega
dela.

Zahvaljujem se Brigiti Bedenik za administrativno pomoč pri izdelavi magistrskega dela.

3
KAZALO

1 SISTEM VALUTNEGA ODBORA – ZNAČILNOSTI IN FUNKCIONIRANJE....10
1.1. Kaj je valutni odbor..................................................................................................11
1.2 Značilnosti valutnega odbora....................................................................................11
1.3 Odnos do komercialnih bank.....................................................................................13
1.4 Pozitivne in negativne strani valutnega odbora.........................................................14
1.5 Primeri nekaterih valutnih odborov v svetu.............................................................14
1.5.1 Hong Kong.........................................................................................................14
1.5.2 Argentina............................................................................................................15
1.5.3 Primeri nekaterih “neortodoksnih” valutnih odborov........................................18
1.6 Monetarni sistemi, ki se včasih napačno primerjajo z valutnim odborom................19
2 MONETARNA POLITIKA V POGOJIH FIKSNEGA IN DRSEČEGA TEČAJA.21
2.1 Centralna banka.........................................................................................................23
2.1.1 Denarna masa.....................................................................................................24
2.1.2 Instrumenti monetarne politike...........................................................................25
2.2 Devizni tečaj..............................................................................................................28
2.3 Vrste deviznih tečajev...............................................................................................32
2.3.1 Fiksni devizni tečaj.............................................................................................35
2.3.2 Fluktuirajoči devizni tečaji.................................................................................35
2.3.2.1 Fiksni tečaj tipa valutne uprave (valutni odbor)..........................................36
2.3.2.2 Konvencionalno fiksni tečaj (adjustable peg)............................................36
2.3.2.3 Drseči fiksni tečaj (crawling peg)................................................................37
2.3.2.4 Fleksibilni (plavajoči) tečaj.........................................................................37
2.4 Primerjava fiksnega in fleksibilnega deviznega tečaja.............................................39
3 EU- MONETARNA UNIJA KOT OPTIMALNO VALUTNO PODROČJE...........41
3.2 Wernerjevo poročilo in “snake”................................................................................42
3.3 Evropski monetarni sistem........................................................................................43
3.4 Performanse...............................................................................................................44
3.5 Odobje 1988-1991.....................................................................................................45
3.6 Maastricht..................................................................................................................46
3.7 Evropska centralna banka..........................................................................................47
3.7.1 Institucionalna struktura in evropski denarni institut.........................................48
4
3.7.2 Neodvisnost Evropske centralne banke..............................................................51
3.8 Monetarna politika ECB............................................................................................53
3.8.1 Prednosti in stroški skupne evropske valute.......................................................54
3.8.2 Evropski sistem centralnih bank in »Evrosistem«..............................................54
3.8.3 Cilji in naloge »Evrosistema«.............................................................................55
3.8.4 Evropska centralna banka...................................................................................57
3.8.5 Organizacijska struktura ECB............................................................................58
3.8.5.1 Svet guvernerjev..............................................................................................58
3.8.5.2 Izvršni odbor................................................................................................59
3.8.5.3 Generalni svet..............................................................................................59
3.8.6 Odgovornost Evropske centralne banke.............................................................59
3.8.7 Kapital ECB........................................................................................................60
3.8.8 Neodvisnost in kredibilnost ECB2.....................................................................60
3.8.9 Vloga nacionalnih centralnih bank.....................................................................61
3.9 Monetarna politika.....................................................................................................61
3.9.1 Specifičnost okolja pri izvajanju monetarne politike.........................................62
3.9.2 Dvostopenjska strategija z vmesnim ciljanjem..................................................62
3.9.3 Strategija obvladovanja deviznega tečaja...........................................................63
3.9.4 Strategija monetarnega odbora (Currency Board)..............................................64
3.9.5 Strategija obvladovanja inflacije........................................................................65
3.9.5.1 Prednosti obvladovanja inflacije.................................................................65
3.9.5.2 Pomanjkljivosti obvladovanja inflacije.......................................................65
3.9.6 Izbor najprimernejše strategije monetarne politike v EMU...............................66
3.9.7 Razlike v instrumentih monetarne politike članic pred vstopom v EMU..........66
3.9.7.1 Harmoniziranje obstoječih instrumentov....................................................66
3.9.7.2 Odprti trg ali refinanciranje.........................................................................67
3.9.8 Dileme o politiki obveznih rezerv......................................................................67
3.9.8.2 Politika odprtega trga..................................................................................68
3.10 Obvezne rezerve bank (»minimum reserves«)........................................................69
3.10.1 Instrumenti za zavarovanje operacij monetarne politike..................................70
3.10.2 Tipi instrumentov pri izvajanju monetarne politike.........................................71
3.11 Transmisijski mehanizem monetarne politike.........................................................72
3.11.1 Kanal obrestnih mer..........................................................................................74
3.11.2 Kanal deviznega tečaja.....................................................................................75
5
3.11.3 Dejavniki, ki vplivajo na transmisijski mehanizem monetarne politike..........76
3.12 Mehanizem monetarnega prilagajanja v EMU........................................................77
3.12.1 Mehanizem ne-monetarnega prilagajanja v EMU............................................78
3.13 Različnost finančnih struktur držav članic EMU....................................................79
4 IZKUŠNJE DRŽAV V TRANZICIJI Z VALUTNIM ODBOROM..........................80
4.1 Estonija......................................................................................................................80
4.1.1 Začetek in ozadje denarne reforme.....................................................................81
4.1.2 Implementacija...................................................................................................83
4.1.3 Monetarna politika in instrumenti......................................................................84
4.1.4 Bančni in finančni sektor....................................................................................85
4.1.5 Ekonomski indikatorji........................................................................................86
4.1.6 Fleksibilnost realnega sektorja estonske ekonomije...........................................87
4.2 Latvija........................................................................................................................89
4.2.1 Začetek in ozadje denarne reforme.....................................................................89
4.2.2 Ekonomski indikatorji........................................................................................91
4.2.3 Re-fiksiranje valute v letu 2002..........................................................................93
4.3 Bolgarija....................................................................................................................95
4.3.1 Eksterno vzpostavljanje valutnega odbora.........................................................95
4.3.2 Značilnosti bolgarskega valutnega odbora.........................................................97
4.3.3 Vprašanje reorganiziranja in transmitiranja monetarne politike........................99
4.3.4 Implementacija in izkušnje...............................................................................100
4.4 Valutni odbor in ERM II.........................................................................................102
5 BOSNA IN HERCEGOVINA Z UREDITVIJO VALUTNEGA ODBORA...........104
5.1.1 Značilnosti ureditve valutnega odbora v Bosni in Hercegovini.......................104
5.1.2 Obvezna rezerva...............................................................................................105
5.1.3 Funkcioniranje valutnega odbora.....................................................................105
5.2 Pravni status CBBiH................................................................................................107
5.2.1 Bruto domači proizvod, industrija, zaposlenost in plače..................................108
5.2.1.1 Bruto domači proizvod..............................................................................108
5.2.1.2 Industrijska proizvodnja............................................................................109
5.2.1.3 Zaposlenost in plače..................................................................................110
5.3 Plačilna bilanca........................................................................................................112
5.4 Cene.........................................................................................................................117
5.5 Tečaj konvertibilne marke......................................................................................119
6
5.6 Monetarna politika v letu 2004................................................................................121
5.6.1 Devizne rezerve in monetarna baza..................................................................121
5.6.2.1 Obvezne rezerve........................................................................................128
5.6.2.2 Upravljanje z deviznimi rezervami ...........................................................130
5.7 CBBiH kot bančni in fiskalni agent.........................................................................132
5.7.1 Upravljanje z gotovino.....................................................................................133
5.7.2 Plačilni promet..................................................................................................133
5.7.3 Mednarodno sodelovanje..................................................................................135
5.7.3.1 CBBiH in MMF.........................................................................................135
5.7.4 Odnosi CBBiH z Banko mednarodnega poravnavanja (BIS)..........................136
5.7.5 Odnosi CBBiH z Evropsko centralno banko (ECB)........................................136
5.8 Kontrola funkcij v CBBiH.......................................................................................137
5.9 Bančni sektor...........................................................................................................137
5.9.1 Institucionalni okvir bančnega sektorja............................................................138
5.9.2 Aktivnosti bančnega sektorja............................................................................139
6 VALUTNI ODBOR ALI SAMOSTOJNA MONETARNA POLITIKA –
IZKUŠNJE BOSNE IN HERCEGOVINE.................................................................143
6.1 Endogena tveganja...................................................................................................147
6.1.1 Splošna politična stabilnost..............................................................................147
6.1.2 Fiskalna pozicija...............................................................................................147
6.1.3 Strukturne reforme............................................................................................148
6.1.4 Uradna statistika...............................................................................................148
6.1.5 Sistemsko tveganje v bančnem sektorju...........................................................148
6.1.6 Fleksibilnost trga dela.......................................................................................149
6.2 Eksogena tveganja...................................................................................................149
7 SKLEP............................................................................................................................151
8 SUMMARY....................................................................................................................155
9 SEZNAM VIROV IN LITERATURE.........................................................................158
10 PERIODIKA................................................................................................................164
11 POMEMBNI DATUMI...............................................................................................168
12 SEZNAM KRATIC.....................................................................................................169
7
UVOD

Ureditev valutnega odbora je dolgotrajen in zapleten proces, ki zahteva znanja
makroekonomske politike, primerno vključevanje oblasti in številne tehnične spremembe
tranzicije. Priprave se razlikujejo od države do države, večinoma pa vključujejo
spremembe zakona o centralni banki in njeno reorganizacijo, izdelavo ustreznih smernic za
vodenje rezerv in sprejemanje programov za odplačilo javnega dolga in tudi sprejemanje
posebnih meril za tiste države, ki so doživele probleme v bančnem sektorju.

Zgodovinsko gledano imajo države z valutnim odborom v povprečju nižjo stopnjo inflacije
v primerjavi z državami, ki imajo spreminjajoči tečaj. Poleg tega se je, v nasprotju s
pričakovanji, stopnja rasti v marsikateri državi, ki je imela valutni odbor, povečala v
primerjavi z nekaterimi državami, ki so imele režim svobodnega tečaja. Zato je v mnogih
državah nastal valutni odbor kot rezultat krize ali reformistične vlade. V vsakem primeru
se je valutni odbor pokazal kot pomemben element kredibilnosti in doseganja
makroekonomske stabilnosti.

Izkušnje z ureditvijo valutnega odbora v nekdanjih državah v tranziciji, kot so Estonija,
Latvija in Bolgarija, so se pokazale kot zelo dobre. Stopnja inflacije se je znižala na
enomestno številko, Estonija in Latvija pa imata poleg tega tudi solidno stopnjo
ekonomskega razvoja. V obdobju med 1988-99 sta stopnji rasti in izvoza doživeli
ekstremni šok, upoštevajoč kosovsko in rusko krizo. Ni povsem jasno, ali sta izostanka
aktivne politike deviznih tečajev in valutni odbor povzročala poslabšanje pozitivnih
učinkov v omenjenih državah. Disciplina, določena s to ureditvijo, je namreč lahko
pripomogla državi, da obdrži fiskalno primernost in številne strukturne reforme, ki so
pomagale vzpostaviti temelje za hitrejši ekonomski razvoj.

Uvedba evra je cilj držav v tranziciji in to s pomočjo valutnega odbora, dejstvo pa je, da
mora biti valutni odbor skladen s pogoji uvedbe evra.

Osnovna hipoteza dela je, da ureditev valutnega odbora pokaže pozitivne značilnosti in da
lahko privede do želenih rezultatov in tako države v tranziciji z valutnim odborom pripelje
do članstva v EU. Predolgo časovno omahovanje lahko pripelje do negativnih učinkov.
Potemtakem je odločilen faktor za uspešnost celotnega sistema pravočasna odločitev za
spremembo sistema.

Prvi del te naloge analizira glavne značilnosti valutnega odbora, njegove prednosti in
pomanjkljivosti ter nas popelje skozi kratko zgodovino.

Da bi razumeli, kako deluje monetarni sistem in kakšna je vloga centralne banke, bomo v
drugem delu spoznali osnovne pojme monetarno-kreditne politike, vlogo centralne banke
pri izvajanju monetarno-kreditne politike in njenih instrumentov in tudi pojem in vrste
ureditve deviznih (izbrane tuje valute) tečajev ter celotni učinek na plačilno bilanco in
indikatorje za uspešnost odprte ekonomije.

8
Tretji del podaja razvoj Evropske unije s pomočjo monetarne integracije in izkušenj pri
ustvarjanju in doseganju enake valute kot tudi vlogo Evropske centralne banke in njene
monetarne politike.

Glede na to, da so bile Estonija, Latvija (sprejete 01.05.2004.) in Bolgarija (sprejeta
01.01.2007.), države v tranziciji, kandidatke za članstvo v EU prav z ureditvijo valutnega
odbora, se bomo zato v četrtem delu te naloge osredotočili na njihove izkušnje. Poskusili
bomo ugotoviti načine, s katerimi so te države vzpostavile ureditev valutnega odbora,
katere so njihove glavne podobnosti, različnosti in kakšni so doseženi rezultati.

Peti del te naloge bo usmerjen na izkušnje Bosne in Hercegovine z valutnim odborom,
njegovimi pozitivnimi in negativnimi učinki in alternativami za evropske integracije v
ekonomskem in seveda političnem pomenu.

Kompleksnost raziskovanja zahteva potrebo po določenih spreminjajočih se
interdisciplinarnih metodah, s katerimi moramo raziskati različne dimenzije obravnavane
problematike. Zaradi tega je neizogibno potrebno analizirati osnove monetarno kreditne
politike, obstoječe institucionalne in zakonske oblike. Z analizo številnih ekonomskih
indikatorjev bivših držav v tranziciji, to so Estonija, Latvija in Bolgarija, bomo poskušali
analizirati prednosti in pomanjkljivost valutnega odbora kot alternative za evro integracije.

9
1 SISTEM VALUTNEGA ODBORA – ZNAČILNOSTI IN FUNKCIONIRANJE

Ureditev valutnega odbora ima svoje korenine v Veliki Britaniji. Ideja valutnega odbora je
nastala v začetku leta 1800 med skupino ekonomistov, znanih kot Šola valut1. Predstavniki
valutne šole so, definirajoč denar v obtoku, zagovarjali, da mora količina bankovcev v
obtoku imeti stoodstotno zlato kritje. V zvezi s tem izhaja iz principa valutne teorije, da se
količina denarja v obtoku zmanjšuje ali povečuje sorazmerno z zmanjševanjem ali
povečanjem količine zlata, z adekvatnim vplivom na cene. Na osnovi Peelovega2 zakona
emisijski oddelek dobiva emisije nepokritih bankovcev (tako imenovanih fiduciarnih
bankovcev) v znesku 14 milijonov funtov sterlingov, v obliki jamstva ali vladnega dolga.
Vsi drugi bankovci so morali imeti stoodstotno kritje. Emisijski oddelek je razpolagal tudi
z vsemi kovinskimi rezervami, ki so bile sestavljene iz ene četrtine srebra. To je opravljalo
zamenjavo bankovcev za zlato in obratno v direktnem odnosu z javnostjo, medtem ko je
vse druge odnose z javnostjo opravljal bančni oddelek. Zamenjava bankovcev za zlato in
zlata za bankovce je bila mogoča tudi z bančnim oddelkom in to v skladu s politiko
emisijskega oddelka in njegovimi omejitvami.

Ekonomisti Šole valut za razliko od modernih zagovornikov valutnega odbora niso trdili,
da morajo biti depoziti in bankovci, ki tudi tvorijo monetarno osnovo, stoodstotno pokriti s
tujo aktivo v sistemu valutnega odbora. Akt banke ni imel obveznih rezerv za depozite;
rezultat tega je namesto konvertiranja Banki Anglije v valutni odbor akt konvertiral v
centralno banko z omejeno možnostjo izdajanja valut.

Ker je bila Britanija v tem času ekonomsko najrazvitejša, je njen primer zelo vplival na
številne države, ki so imitirale njeno legislativo (Schuler 1992, 28).

Prvi uspešen preizkus za vzpostavljanje valutnega odbora je bil v britanski koloniji v
Indijskem oceanu v Mauritisu leta 1849. Po eksperimentiranjih je sistem valutnega odbora
dosegel svoje dozorevanje z valutnim odborom Zahodne Afrike, vzpostavljenim leta 1912
v britanskih kolonijah: Nigeriji, Zlati Obali (Gani), Siera Leoneju in Gambiji. Zahodno
afriški valutni odbor je bil kasneje model številnim drugim valutnim odborom. Do leta
1930 je bil valutni odbor široko razvejan v britanskih kolonijah v Afriki, Aziji, Karibih in
Pacifiških otokih.

Z valutnim odborom so se prav tako razširili na številne neodvisne države od Argentine v
začetku leta 1900 do svobodnega mesta Danzing (današnji Gdansk na Poljskem) v letu
1920 in do Jemna. Valutnim odborom podobni sodobni sistemi (omenjeni v nadaljevanju)
so bili v neodvisnih državah. Sistem valutnega odbora je svoj največji vzpon doživel
koncem leta 1940, ko je okrog 50 držav imelo valutni odbor. Ta je dobre rezultate dosegel
z majhno inflacijo, s popolno konvertibilnostjo v njihovi vezani valuti in dobrim
ekonomskim razvojem. Poleg tega pa so se mnogi, ki so preferirali centralnim bankam,
počutili kot žrtve intelektualne mode v 50-tih in 60-tih letih. Glavni razlog za umik
valutnega odbora je bil v tem, da je večina valutnih odborov eksistirala v britanskih
kolonijah, in ko so kolonije dosegle svojo neodvisnost, so formirale svojo centralno banko

1 Engl.-Currency School
2 Sir Robert Peel, Predsednik Vlade
10