Table Of Content

FRANCE BEZLAJ ETIMOLOSKI SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA PRVA KNJIGA A-J LJUBLJANA 1977 IZDALA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK ZALOZILA MLADINSKA KNJIGA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI in njen Inštitut za slovenski jezik — etimološko-onomastična sekcija začenjata s to knjigo izdajati ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA, ki bo skupaj z dopolnilnim zvezkom obsegal štiri knjige. Delo je predsedstvo SAZU že pred leti zaupalo akademiku prof. dr. Francetu Bezlaju, načelniku sekcije za etimologijo in onomastiko. Z izdajo prve knjige Etimološkega slovarja slovenskega jezika uresničuje avtor zamisel SAZU, ki jo je vključila v svoj program že takoj po ustanovitvi leta 1939, vendar iz različnih vzrokov ni mogla biti uresničena, dokler ni pred leti te naloge na željo SAZU prevzel akademik prof. dr. France Bezlaj, avtor del Slovenska vodna imena (v dveh knjigah) in Eseji o slovenskem jeziku ter številnih razprav, člankov in kritik s področja jezikoslovja. Zdaj stopamo pred vso domačo in tujo slavistiko s prvo knjigo njegovega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki ne bo pomemben samo za slovenistiko, marveč za vso slovansko etimologijo in mednarodno primerjalno jezikoslovje. Avtor je upravičeno posvetil svoje delo spominu prvega znanstvenega slovenskega etimologa mednarodnega glasu Franja Miklošiča in glavnega pobudnika tega slovarja — svojega učitelja akademika Frana Ramovša. SAZU se zahvaljuje vsem, ki so doslej podprli na kakršenkoli način delo in izdajo etimološkega slovarja. Prav tako pa se zahvaljuje MLADINSKI KNJIGI, ki je slovar založila. Skupna želja vseh je, da bi naslednje knjige čimprej sledile, saj je izdaja Etimološkega slovarja slovenskega jezika poleg izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika za slovensko jezikoslovje najpomembnejše delo SAZU in njenega Inštituta za slovenski jezik. Upravnik Predsednik INŠTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI akad. prof. dr. Bratko Kreft IN UMETNOSTI podpredsednik SAZU akad. prof. dr. Janez Milčinski UVOD Med prvimi načrti, ki jih je takoj po ustanovitvi 1. 1939 Slovenska akademija znanosti in umetnosti vključila v svoj delovni program, je bil tudi Etimološki slovar slovenskega jezika. Akademik Fran Ramovš je za prvo knjigo Letopisa SAZU, ki je mogla iziti šele ob koncu italijanske okupacije 1. 1943, pripravil dvajset poskusnih gesel in ob njih orisal celotno zamisel slovarja. Zajel naj bi vso tisto knjižno, historično in narečno leksiko, ki jo je ne glede na njen izvor ljudski jezik po svoje pre- kvasil. Glavni poudarek naj bi bil na slovenistični dokumentaciji, samo na kratko naj bi upošteval primerjalno gradivo iz drugih jezikov, v vseh drugih ozirih naj bi se naslanjal na širše zasnovane primerjalne etimološke slovarje. Žal je ta zamisel ostala neuresničena. Etimološka komisija SAZU, katere člani so bili poleg F. Ramovša še akademiki Rajko Nahtigal, Anton Breznik in Ivan Grafenauer, se nikoli ni utegnila sistematično lotiti dela. Le mlademu začetniku je bilo poverjeno izpisovanje leksikološke literature iz strokovnih revij. Za zbiranje slovenskega historičnega in narečnega gradiva v zamišljenem obsegu pa takrat ni bilo na razpolago niti primernih sodelavcev niti sredstev. Nedolgo pred svojo smrtjo je takrat že hudo bolni F. Ramovš poveril podpisanemu avtorju skrb za nadaljnjo usodo slovarja. Toda šele deset let kasneje je bilo mogoče s podporo Sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti razviti skromno delavnico v okviru Inštituta za slovenski jezik SAZU, kjer dva stalna in dva honorarna sodelavca pomagajo dopolnjevati gradivo. Seveda je bilo treba prvotni načrt prilagoditi novim razmeram. Opustiti je bilo treba misel na slovenistično historično in narečno dokumentacijo v Ramovševem obsegu, ki bi zahtevala večdeset- letno delo širšega kolektiva. Skromnejši izbor podatkov so nudili starejši slovarji in strokovna slove- nistična literatura. Dragocen pomožen vir za historično pričevanje je tudi imenoslovje, ki ga etimo- loški slovar razumljivo ne more upoštevati v celoti, lahko se pa naslanja na osnove, uporabljene v slovenskem imenotvornem procesu. Zaradi izrednega razvoja slovanske leksikologije v zadnjih dveh desetletjih je ostalo sorazmerno malo gesel, pri katerih bi se brez nadaljnjega mogli naslanjati na starejše primerjalne slovarje. V strokovni praksi je prevladalo mnenje, da bo šele na podlagi čim- bolj izčrpnih in popolnih etimoloških slovarjev posameznih slovanskih jezikov mogoče misliti na sodobni primerjalni koncept, ne pa obratno. Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen, zdi se, da ne presega tisoč sedemsto izhodnih besed, toda v vsakem slovanskem jeziku je poleg izpo- sojenk, derivatov in novih tvorb določeno število posebnosti, za katere ni težko dokazati, da so morale biti že praslovanske. Slovenščina je v tem pogledu izredno arhaična. Ker postane vsaka beseda kulturnozgodovinski dokument šele takrat, ko je zadovoljivo in vsestransko preiskana, mora današnji etimološki slovar enega jezika skrbno upoštevati geografsko razprostranjenost vsake osnove poleg njene sufiksalne izvedbe in posebnosti v pomenskem razvoju. Zato se ni mogoče izogniti stal- nemu poseganju na področja drugih slovanskih jezikov. Tudi pri navajanju strokovne literature je bilo treba razširiti prvotni koncept. Navada je, da vsak avtor etimološkega slovarja citira strokovna mnenja, ki se mu zde najbolj sprejemljiva, upošteva pa vsaj do neke mere tudi manj verjetna, ki so jih napisali resni raziskovalci. Presojanje je seveda subjektivno, odvisno od šole in od razpoložljivega gradiva. Pri geslih, o katerih se je že veliko raz- pravljalo, je treba vsaj za potrebe slovenskega iskalca navesti tiste vire, pri katerih bo poleg analize problema našel tudi pregled literature. Posebej je treba navesti le delež slovenskih lingvistov. Ker pa slovenske leksike doslej še nihče ni sistematično izčrpal, je bilo treba za slavistiko važna dopol- nila obravnavati drugače, neredko celo s sklicevanjem na avtorje, ki so jih vodilne avtoritete v stroki odklonile ali kratko malo prezrle. Pri tem se je bilo treba včasih nasloniti na literaturo, ki je bila VIII Uvod dostopna samo posredno preko kritik in citatov. Viri za gradivo pa so navedeni samo takrat, kadar poznamo besede samo iz enega, teže dostopnega teksta. Ako bi etimološki slovar uporabljal samo izšolan jezikoslovec, bi bilo verjetno najbolje obravnavati pod skupnim geslom vse slovenske reflekse ene besedne družine z razvojnega stališča. Ker pa je slovar namenjen tudi kulturnim delavcem z drugih področij, ki potrebujejo jezikoslovnih in- formacij, je seveda bolj praktično razbiti takšne celote na večje število gesel po pomenskih enotah, ki jih tudi laik zlahka poveže med seboj. Pri tem pa se je včasih težko izogniti ponavljanju. Vsak avtor etimološkega slovarja si seveda prizadeva, da bi njegovo delo odražalo tudi nekaj individualnih potez. Kadar so nove samostojne rešitve dovolj kritične, je to celo zaželeno. Idealno bi bilo, da bi etimološki slovar zajel vse besede s kateregakoli jezikovnega področja in jih skušal zadovoljivo pojasniti. Žal pa ostane celo v najbolje raziskanih jezikih nekaj odstotkov nerazloženih besed. Ni pa lahko odgovoriti na vprašanje, koliko je slovenska leksika že raziskana. Sprva se je zdelo, da ni nič manj kakor češčina, poljščina ali ruščina. Saj imamo Slovenci sploh prvi slovanski poskus primerjalnega obravnavanja leksike v Pohlinovem »Glossarium slavicum« iz leta 1792. Po Dobrovskem je Jarnik v »Versuch eines Etymologikons der slowenischen Mundart in Inner-Öster- reich« 1. 1832 poskusil urediti slovensko besedišče po besednih družinah. Miklošičeva leksikološka dela, ki posvečajo izredno skrb slovenščini, pomenijo sploh začetek znanstvenega raziskovanja slovanskih jezikov. Prištejmo k temu še sorazmerno pestro in bogato literaturo o germanskih in roman- skih izposojenkah in stalno zanimanje tujih primerjalnih lingvistov za slovenske leksične probleme. Šele med izhajanjem Bernekerjevega slovarja je opozoril Meillet, kako nevarno je operirati s sloven- skim leksičnim gradivom brez temeljitega poznavanja historične gramatike in dialektologije. Torej je samo znanstvena previdnost zadnjega pol stoletja slovenščino potisnila nekoliko v stran. Presenečeni smo bili, ko je ekscerpiranje strokovne literature pokazalo, da več tisoč besednih družin sploh še ni bilo nikjer obravnavanih. Med etimologijami izoliranih besed pri tujih in domačih avtorjih pa jih je bilo veliko na prvi pogled dvomljivih, ker niso upoštevale razlik med pisavo in narečnim izgovorom, besednih družin v celoti in njihove pomenske opredelitve. Osnovno vodilo pri delu je bilo, naj bo slovensko leksično gradivo vsaj kritično razporejeno na razpolago bodočim raziskovalcem, če že ne more biti razloženo. Seveda se je med delom pojavila vrsta nepričakovanih in celo presenetljivih rešitev. Vseh ni bilo mogoče sproti objavljati v strokovnih revijah in so šele v slovarju na razpolago strokovni kritiki. Razumljivo ne more biti pri tolikšni množici gradiva vsako geslo vsestransko premišljeno in dognano. Za to bi bilo potrebno sodelovanje več različno izšolanih strokovnjakov. Toda vsak etimo- loški slovar je samo mejnik med dvema razdobjema raziskovanja; zaključi staro in pripravi pogoje za novo. Mnogo dela bo treba še opraviti na področju slovenskega akcentološkega razvoja, kjer je v slovarju posebej upoštevanih samo skromno število v dosedanji akcentološki literaturi obravnavanih primerov. Pri podatkih iz starejših avtorjev in deloma tudi pri narečnih besedah naglasa ni bilo mogoče upoštevati. Tudi vrsta narečnih glasoslovnih pojavov še ni dovolj pojasnjena, da bi bila vedno mogoča zanesljiva rekonstrukcija. Vse to še čaka bodoče delavce. V tem kratkem pojasnilu o nastajanju in o duhu slovarja je treba tudi poudariti, da sta mi pri izpisovanju in urejanju gradiva več kot deset let požrtvovalno pomagala sodelavca Inštituta za slovenski jezik SAZU prof. Saša Sernec in strokovni sodelavec Drago Mertelj. Kasneje sta se vključila v našo delavnico tudi asistentka katedre za primerjalno slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti Alenka Šivic in asistent Inštituta za slovenski jezik SAZU Janez Keber. Razen D. Mertlja so vsi sodelovali pri težavnih in zahtevnih tiskarskih korekturah. Podpisani avtor se jim iskreno zahvaljuje kakor tudi vsem tistim, ki so samo občasno pomagali z nasveti in opozorili, z urejanjem kartotek ali s preverjanjem podatkov. Ne samo avtor, ampak celotni delovni kolektiv pa se zahvaljuje Slo- venski akademiji znanosti in umetnosti, posebno njenemu tedanjemu predsedniku Josipu Vidmarju, ki je ščitil delo skozi številna kritična razdobja, in Skladu za podpiranje kulturne dejavnosti pri Svetu za znanost SR Slovenije, ki že deset let denarno podpira naša prizadevanja. France Bezlaj BIBLIOGRAFIJA AAS Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologiju I—III. Beograd 1923—1926. IV, sv. 1, Priština 1969. AASF Annales Academiae Scientiarum Fennicae. Series B. Helsinki 1909—. Abaev /IES/ V. I. Abaev, Istoriko-etimologičeskij slovar' osetinskogo jazyka. Moskva- Leningrad 1958— Abh. BAk. Abhandlungen der Bayerischen Akademie der Wissenschaften, München. Abh. DAk. Abhandlungen der Deutschen Akademie der Wissenschaften, Berlin. Abh. PrAk. Abhandlungen der Preussischen Akademie der Wissenschaften, Philosophisch- historische Klasse. Abh. SächsAk. Abhandlungen der Sächsischen Gesellschaft (bzw. Akademie) der Wissen- schaften, Philosophisch-historische Klasse. Acta Ling. Hung. Acta Linguistica Academiae Scientiarum Hungaricae. Budapest 1952—. AECO Archivum Europae Centro-Orientalis I—X. Budapest 1935—1944. AGI Archivio glottologico italiano. Roma 1873—. Agrell, Lautlehre S. Agrell, Zur slavischen Lautlehre. (LUÂ, NF avd. 1, bd. 11, nr. 4.) Lund 1915. Agrell, SI. Lautstud. S. Agrell, Slavische Lautstudien. (LUÂ, NF avd. 1, bd. 12, nr. 3.) Lund 1917. Agrell, Zwei Beitr. S. Agrell, Zwei Beiträge zur slavischen Lautgeschichte. (LUÂ, NF avd. 1, bd. 14, nr. 32.) Lund 1918. Agrell, Bsl. Lautstud. S. Agrell, BaltiscK-slavische Lautstudien. (LUÂ, NF avd. 1, bd. 15, nr. 2.) Lund 1919. Agrell, Bsl. Lautg. S. Agrell, Zur baltoslavischen Lautgeschichte. (LUÂ, NF avd. 1, bd. 17, nr. 5.) Lund 1921. Agrell, Neutr. S. Agrell, Zur Geschichte des indogermanischen Neutrums. Lund 1926. Alič-Adelung J. Alič — J. Drobnič, Rokopisni slovarski zapisi v J. Chr. Adelung: Wörter- buch der Ortographie. Wien 1815. Anthr. Anthropos. Internationale Zeitschrift für Völker- und Sprachenkunde. Frei- burg in der Schweiz 1906—. AO Archiv Orientâlnî. Praha 1929—. APovj. Arkiv za povjesticu jugoslavensku. Zagreb 1851—1875. AR Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika. SAN. Beograd 1959—. ARj Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. JAZU. Zagreb 1880—. H. Arntz, Sprachliche Beziehungen zwischen Arisch und Baltoslawisch. Arntz, Bez. Heidelberg 1933. Archivum romanicum. Genève 1917—. ARom. P. Arumaa, Urslavische Grammatik. Heidelberg 1964. Arumaa, Ursl. Gramm. Annali sezione slava. Napoli 1958—. ASS Atti e memorie délia Società Istriana di archeologia e di storia patria. Parenzo Atti e mem. 1885—. AUC Acta Universitatis Carolinae. Praha. AUD Acta et Commentationes Universitatis Dorpatensis (Tartuensis). Humaniora. Tartu 1921—. Avanesov, Slovar' R. J. Avanesov, Slovar' drevnerusskogo jazyka XI—XIV w. Moskva 1966. BA Balkan-Archiv I—IV. Leipzig 1925—1928. Bach, DNK A. Bach, Deutsche Namenkunde I—II. Heidelberg 1952—1954. Badjura, Ljud. geogr. R. Badjura, Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. I. Ljubljana 1953. —, Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. II. Ljubljana 1957 (tipkano). —, Krajepisno gradivo. Dodatki k Ljudski geografiji. Ljubljana 1963 (tipkano). Bârczi /MSS/ G. Bârczi, Magyar Szôfejtô Szôtâr. Budapest 1941. Baric, Alb. Stud. H. Baric, Albanorumänische Studien I. Sarajevo 1919. Barič, Lingv. stud. H. Baric, Lingvističke študije. Sarajevo 1954. Bartholomae, Stud. C. Bartholomae, Studien zur indogermanischen Sprachgeschichte I—II. Halle 1890—1891. Bartholomae, Wb. C. Bartholomae, Altiranisches Wörterbuch. Strassburg 1904. X Bibliografija X Bartoli, Daim. M. G. Bartoli, Das Dalmatische I—II. Wien 1906. Battisti-Alessio C. Battisti — G. Alessio, Dizionario etimologico Italiano I—V. Firenze 1950—1957. Bauer, Vyvoj J. Bauer — A. Lamprecht — D. Šlosar, Vyvoj mluvnického systému ôeského jazyka. (Strojep. avtogr.) Praha 1965. BB Beiträge zur Kunde der indogermanischen Sprachen I—XXX. Hg. von A. Bezzenberger. Göttingen 1877—1906. B. de Courtenay, Mat. J. Baudouin de Courtenay, Materialy dlja južnoslavjanskoj dialektologii i etnografii I—III. S. Peterburg 1895—1913. B. de Courtenay, Rez. J. Baudouin de Courtenay, Opyt fonetiki rez'janskih govorov. Warszawa- S. Peterburg 1875. BE Btlgarski ezik. Organ na Institut za btlgarski ezik pri BAN. Sofija 1951—. Benkö /MESz/ L. Benkö — L. Kiss — L. Papp, A magyar nyelv tôrténeti-etimologiai szôtâra. Akadémiai Kiadô. Budapest 1967—. Benveniste, Orig. E. Benveniste, Origines de la formation des noms en indoeuropéen. Paris 1935. Berneker, PrSpr. E. Berneker, Die preussische Sprache. Texte Grammatik, Etymologisches l Wörterbuch. Strassburg 1896. Berneker, /SEW/ E. Berneker, Slavisches etymologisches Wörterbuch I—II. Heidelberg 1908— 1913. Bernštejn, Očerk S. B. Bernštejn, Očerk sravnitel'noj grammatiki slavjanskih jazykov. Moskva 1961. Bezlaj, Eseji F. Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku. Ljubljana 1967. Bezlaj, SVI F. Bezlaj, Slovenska vodna imena I—II. Ljubljana 1956—1961. BEzn. Balkansko ezikoznanie. Sofija 1959—. Bidermann, Nationalität H. J. Bidermann, Die Romanen und ihre Verbreitung in Österreich. Ein Bei- trag zur Nationalitäten-Statistik ... (Festschrift d. Univ. Graz.) Graz 1877. Blanâr, Slov. hist. lex. V. Blanär, Zo slovenskej historickej lexikolôgie. Bratislava 1961. Blaznik, Freis. urb. P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije. Srednjeveški urbarji za Slovenijo IV. Ljubljana 1963. Boerio, DV G. Boerio, Dizionario del dialetto veneziano. Venezia 1829. Bogorodickij, Dial. zam. V. A. Bogorodickij, Dialektologičeskija zamëtki VI. Kazan' 1905. Boisacq, /DEG/ É. Boisacq, Dictionnaire étymologique de la langue grecque. Heidelberg- Paris 1916. Bratislava Bratislava. Časopis uèené společnosti Šafarikovy. Bratislava 1927—. Brechenmacher /EW/ J. K. Brechenmacher, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Familien- namen. 2. Aufl. d. Deutschen Sippennamen. Limburg a. L. 1957—. Breznik, Jezik A. Breznik, Jezik naših časnikarjev in pripovednikov. Ljubljana 1944. Breznik, SI. bes. A. Breznik, Slovanske besede v slovenščini. (Ponatis iz Čas III.) Ljubljana 1909. Breznik-Ramovš, SP A. Breznik — F. Ramovš, Slovenski pravopis. Ljubljana 1935. Brückner, /SEP/ A. Brückner, Slownik etymologiczny jçzyka polskiego. (Przedruk z pierwszego wydania ... Krakow 1927.) Warszawa 1957. Brückner, Zasady A. Brückner, Zasady etymologii stowiariskiej. Krakôw 1917. Brugmann, Demonstr. K. Brugmann, Die Demonstrativpronomina der indogermanischen Sprachen. (Abh. SächsAk. XXII 6.) Leipzig 1904. Brugmann, Distr. K. Brugmann, Die distributiven und die kollektiven Numeralia der indogermanischen Sprachen. (Abh. SächsAk. XXV 5.) Leipzig 1907. Brugmann, Grdr. K. Brugmann, Grundriß der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen. Strassburg 1897—1906. Brugmann, KVGr. K. Brugmann, Kurze vergleichende Grammatik der indogermanischen Spra- chen. Unveränd. Neudruck. Berlin-Leipzig 1930. BSL Bulletin de la Société de Linguistique de Paris. Paris 1868—. Buck, Diet. C. D. Buck, A dictionary of selected synonyms in the principal Indo-Euro- pean languages. Chicago 1949. Budimir, Grči i Pel. M. Budimir, Grči i Pelasti. (Posebna izdanja SAN.) Beograd 1950. Büga K. Büga, Rinktiniai raštai I—III. Vilnius 1958—1962. BzN Beiträge zur Namenforschung. Heidelberg 1949—. BzSl Byzantinoslavica. Sbornik pro Studium byzantsko-slovanskych vztahu. Praha 1929—. Carinthia Carinthia I. Mitteilungen des Geschichtsvereins für Kärnten. Klagenfurt 1810—. Carniola Carniola. Zeitschrift für Heimatkunde. I—II. Ljubljana 1908—1909. Carniola. Izve&ja Muzejskega društva za Kranjsko. Nova vrsta. I—IX. Ljubljana 1910-V1919. Bibliografija XI Ce fastu »Ce fastu?« Bolletino ufficiale délia Società filologica friulana. Udine 1925— Cigale, Wb. M. Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch I—II. Ljubljana I860. Cigale, Term. M. Cigale, Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Ljubljana 1880. Comptes rendus ethn. Comptes rendus du IV-e Congrès des geographes et des ethnographes Slaves. Sofija 1936. Crânjalâ, Vlivy D. Crânjalâ, Rumunské vlivy v Karpatech se zvlâstnîm zretelem k Morav- skému Valašsku. Praha 1938. Czekanowski, Wstçp J. Czekanowski, Wstçp do historii Slowian. Wyd. 2. Poznaô 1957. Cas Čas. Mor. Mus. Cas. Revija Leonove družbe. Ljubljana 1907—1942. Časopis moravského musea zemského. Vyd. Moravskâ musejni společnost CAV Brno 1901—1914. CCH Ceskoslovenskâ akademie vëd. Cesky časopis historic^. Praha 1895—1951. Od 1953 d.: Ceskoslovensky CCM časopis historicky. Časopis Musea krâlovstvi Ceského. Praha 1827—. Od 1954 d.: Časopis Nâ CJ rodnîho musea. ČJKZ Českjf jazyk. Praha 1950—1958. Od 1959 d.: Cesky jazyk a literatura. ČMF Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Ljubljana 1918—1931 ČZN Časopis pro moderni filologii. Vyd. Klub modernich filologû. Praha 1911—, Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor 1904—1940. Dal', Slovar' V. Dal', Tolkovyj slovar' živogo velikorusskogo jazyka I—IV. (Nabrano i napečatano so vtorogo izdanija 1880—1882 gg.) Moskva 1956. Daničic, Korijeni D. Daničic, Korijeni s riječima od njih postalijem u hrvatskom ili srpskom jeziku. Zagreb 1877. Daničic, Osnove D. Daničic, Osnove srpskoga ili hrvatskoga jezika Beograd 1876. Daničic, Rj. D. Daničic, Rječnik iz književnih starina srpskih I—III. Beograd 1863—1864. Davidov, BBR B. Davidov — A. Javašev — B. Ahtarov, Materiali za bolgarski botaničen rečnik. Sofija 1939. Delbrück, Syntax B. Delbrück, Vergleichende Syntax der indogermanischen Sprachen I—III. (= Grundriß der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen von K. Brugmann und B. Delbrück III—V. Strassburg 1893—1900.) Delbrück, Vêrw. N. B. Delbrück, Die indogermanischen Verwandtschaftsnamen. Leipzig 1889. Desnickaja, Zaimstv. A. V. Desnickaja, Slavjanskie zaimstvovanija v albanskom jazyke. Doklady sovetskoj delegacii. V. Mezdunarodnyj s'ezd slavistov. Moskva 1963. Detschew, Thrak. Sprreste D. Detschew, Die thrakischen Sprachreste. Wien 1957. Dickenmann, Hydr. E. Dickenmann, Studien zur Hydronomie des Savesystems I—II. Heidelberg 1966. Dickenmann, Nom. komp. E. Dickenmann, Untersuchungen über die Nominalkomposition im Russi- schen. Leipzig 1934. Diet. Dictionarium, latino-carniolicum, prva polovica, rokopis iz 17. st. Pri Miklošiču: LeX. Diels, Aksl. Gramm. P. Diels, Altkirchenslavische Grammatik I—II. Heidelberg 1932—1934. Doki. fil. fak. Doklady i soobščenija filologičeskogo fakulteta MGU. Dokl. fil. In. Doklady i soobščenija filologičeskogo instituta LGU. Doki. In. Jaz. Doklady i soobščenija Instituta jazykoznanija AN SSSR. Domostr. Domostroj Don. Schrijnen Donum natalicium Schrijnen. Verzameling van Opstellen opgedragen aan Prof. Dr. J. Schrijnen. Nijmegen-Utrecht 1929. Du Cange Glossarium mediae et infimae latinitatis, cond. a C. Du Cange. Paris 1883— 1887. Neudruck, Graz 1954. Duridanov, Lomsko I. Duridanov, Mestnite nazvanija ot Lomsko, Sofija 1952. DWA Denkschriften der Wiener Akademie der Wissenschaften, Philosophisch- historische Klasse. Ebert, RL M. Ebert, Reallexikon der Vorgeschichte I—XV. Berlin 1924—1929. Eichler, /EW/ E. Eichler, Etymologisches Wörterbuch der slawischen Elemente im Ost- mitteldeutschen. Bautzen 1965. Ene. Hišp. Enciclopedia universal ilustrada europeo americana. Madrid 1905—. Endzelin, Lett. Gramm. J. Endzelin, Lettische Grammatik, Riga 1922. Endzelin, SIBEt. J. Endzelin, Slavjano-baltijskie etjudy. Harkov 1911. ÉSR Études slayes et roumaines. Budapest 1948—. Ethn. Ethnographia. Budapest 1890—. XII - Bibliografija Etim. issl. Etimologičeskie issledovanija po russkomu jazyku. Moskva 1960—. Etimologija Etimologija. Issledovanija po russkomu i drugim jazykam. (AN SSSR.) Moskva 1963—. Etnolog Etnolog. Glasnik Kr. etnografskega muzeja v Ljubljani. Ljubljana 1926—1945. Ez. i lit. Ezik i literatura. Sofija 1946—. Falk, Apis K. O. Falk, Urslav. frbčela »apis mellifica«. Uppsala 1944. Falk, Raduga K. O. Falk, Das russische und ukrainische Wort raduga. Eine etymologische Studie. Uppsala 1944. Falk-Torp H. S. Falk — A. Torp, Norwegisch-Dänisches etymologisches Wörterbuch. 2. Aufl. Oslo-Bergen 1960. Feist, Wb. Vergleichendes Wörterbuch der gotischen Sprache. 3. Aufl. Leiden 1939. Festschr. Cyzevskyj S. Feist. Festschrift für Dmytro Čyževskyj zum 60. Geburtstag. (Osteuropa- Institut, Bd. 6.) Berlin 1954. Festschr. Th. Mayer Festschrift für Th. Mayer. Lindau-Konstanz 1954. Festschr. Vasmer Festschrift für Max Vasmer zum 70. Geburtstag. Berlin 1956. Fick, Wb. A. Fick, Vergleichendes Wörterbuch der indogermanischen Sprachen. 4. Aufl. Göttingen 1890—. Filin, SI. nar. gov. F. P. Filin, Slovar' russkih narodnyh govorov. (AN SSSR.) Moskva-Lenin- grad 1965—. Fraenkel, Postp. Präp. E. Fraenkel, Syntax der litauischen Postpositionen und Präpositionen. Heidel- berg 1920. Fraenkel, Bsl. E. Fraenkel, Baltoslavica. Beiträge zur balto-slavischen Grammatik und Syntax. (Ergänzungsheft Nr. 1 zu KZ) Göttingen 1921. Fraenkel, Bait. Spr. E. Fraenkel, Die baltischen Sprachen. Heidelberg 1950. Fraenkel, /LEW/ E. Fraenkel, Litauisches etymologisches Wörterbuch I—II. Heidelberg- Göttingen 1955—1965. Friedrich, Wb. J. Friedrich, Hethitisches Wörterbuch. Heidelberg 1952—1954. FUF Finnisch-ugrische Forschungen. Zeitschrift für finnisch-ugrische Sprach- und Volkskunde. Helsinki 1901—. Gamillscheg, RGerm. E. Gamillscheg, Romania Germanica. Berlin-Leipzig 1934—1936. Gartner, Rätorom. Gramm. T. Gartner, Grammatik der rätoromanischen Mundarten. 2. verbesserte und vermehrte Aufl. (Sonderabdruck aus der 2. Aufl. des I. Bandes von Gröbers Grundriß der romanischen Philologie.) Strassburg 1905. GDSrp. Glasnik Društva srpske slovesnosti. Beograd 1847—1864. Od 1865 d.: Glasnik Srpskog učenog društva. Gebauer Jan Gebauer, Historickâ mluvnice jazyka Ceského I. Praha 1894. Gebauer, SS J. Gebauer, Slovnik staročesky I—II. Praha 1903—1916. Georgiev, /BER/ Btlgarski etimologičen rečnik. (BAN) Sestav. V. Georgiev, I. GtJtbov, J. Zaimov, S. Ilčev. Sofija 1962—1969. Georgiev, B-blg. etim. V. Georgiev, Bolgarska etimologija i onomastika. Sofija 1960. Georgiev, Gut. V. Georgiev, Indoevropejskite guturali. (GSU 28.) Sofija 1931/32. Georgiev, Sprachw. V. Georgiev, Vorgriechische Sprachwissenschaft I—II. (GSU 36; 41.) Sofija 1941, 1944/45. Georgiev, Topon. V. Georgiev. La toponymie ancienne de la peninsule Balkanique et la thèse méditerranéenne. Sofija 1961. Georgiev, V-bprosi V. Georgiev, Vbprosi na biJgarskata etimologija. Sofija 1958. Gerullis ON J. Gerullis, Die altpreussischen Ortsnamen. Berlin-Leipzig 1922. GHÂ Göteborgs Högskolas Ârsskrift. GISN Glasnik Inštituta za slovensko narodopisje. Ljubljana 1956—. Glas SAN- Glas Srpske kraljevske akademije. Beograd 1887—1941. Od i946 d.: Glas Srpske akademije nauka. Glonar, Slovar J. Glonar, Slovar slovenskega jezika. Ljubljana 1936. Glotta Glotta. Zeitschrift für griechische und lateinische Sprache. Göttingen 1907— 1943. Gl. SM Glasnik Slovenske Matice I—III. Ljubljana 1954. GMDS Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Ljubljana 1919—. Gombocz-Melich Z. Gombocz — J. Melich, Magyai etymologiai szôtâr. Budapest 1914—1944. Grafenauer, Ustoličevanje B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slo- vencev. Ljubljana 1952. Grimm, Wb. J. und W. Grimm, Deutsches Wörterbuch. Leipzig 1854—. Grinčenko, SI. B. Grinčenko, Slovar' ukraïns'kojï movy I—IV. (Fotomeh. ponatis.) Kyïv 1958—1959. Bibliografija XIII GRM Germanisch-Romanische Monatsschrift. Heidelberg 1909—1943. Neue Folge 1950—. Gruden, Slov. žup. J. Gruden, Slovenski župani v preteklosti. Ljubljana 1916. GSAN Glasnik Srpske akademije nauka. Beograd 1949—. GSU Godišnik na Sofijskija universitet. Sofija 1905—. GUÂ Göteborgs Universitets Ârsskrift, 1954—. Gutsmann Oswald Gutsmann, Deutsch = windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter und einiger vorzüglichem ab- stammenden Wörter. Klagenfurt, 1789. Gymn. Pr. Klagenfurt Programm des Staats-Obergymnasiums zu Klagenfurt. Gymn. Pr. Leitmeritz Leitmeritzer Gymnasial-Programm. GZb Godišen zbornik. Filozofski fakultet na Univerzitetot — Skopje. Istorisko- filološki oddel. Skopje 1948—. Havers, Tabu W. Havers, Neuere Literatur zum Sprachtabu. (SBWA CCXXIII5.) Wien 1946. HDZb Hrvatski dijalektološki zbornik. Zagreb 1956—. Hehn, Kpfl. V. Hehn, Kulturpflanzen und Haustiere in ihrem Übergang aus Asien ... 2. Aufl. Berlin 1874. Herne, Farbenben. G. Herne, Die slavischen Farbenbenennungen. (Publications de l'Institut slave d'Upsal IX). Uppsala 1954. Hipolit Q. V. P. Hippolyti, Dictionarium trilingue Latino-germanico-sclavonicum et germanico-sclavonico-latinum ; rkp. Hirt, Abi. H. Hirt, Der indogermanische Ablaut, vornehmlich in seinem Verhältnis zur Betonung. Strassburg 1900. Hirt, Gramm. H. Hirt, Indogermanische Grammatik I—VII. Heidelberg 1927—1937. Hirt, Idg. H. Hirt, Die Indogermanen. Ihre Verbreitung, ihre Urheimat und ihre Kultur. I—II. Strassburg 1905—1907. Hirtz, Rj. M. Hirtz, Rječnik narodnih zoologičkih naziva I—II. Zagreb 1928—1947. Hoffmann, Mak. O. Hoffmann, Die Makedonen, ihre Sprache und ihr Volkstum. Göttingen 1906. Hofmann, Ausdruck E. Hofmann, Ausdrucksverstärkung. Untersuchungen zur etym. Verstärkung und zum Gebrauch der Steigerungsadverbia im Balto-slavischen und in an- deren indogermanischen Sprachen. Göttingen 1930. Hofmann, /GEW/ J. B. Hofmann, Etymologisches Wörterbuch des Griechischen I—II. Mün- chen 1949—1950. Holder, Sprachschatz A. Holder, Altceltischer Sprachschatz I—III. Leipzig 1896—1907. Holthausen, Ae. EW F. Holthausen, Altenglisches etymologisches Wörterbuch. Heidelberg 1934. Holthausen, Afries. Wb. F. Holthausen, Altfriesisches Wörterbuch. Heidelberg 1925. Holthausen, Awn. Wb. F. Holthausen, Wörterbuch des Altwestnordischen. Göttingen 1948. Holthausen, EEW F. Holthausen, Etymologisches Wörterbuch der englischen Sprache. 3. Aufl. Göttingen 1949. Holthausen, GEW F. Holthausen, Gotisches etymologisches Wörterbuch mit Einschluß der Eigennamen und der gotischen Lehnwörter im Romanischen. Heidelberg 1934. Holub-Kopedny J. Holub — F. Kopečny, Etymologicky slovnik jazyka deského. 3. vyd. Praha 1952. Hoops, RL J. Hoops, Reallexikon der germanischen Altertumskunde I—IV. Strassburg 1911—1919. Hoops, Waldb. J. Hoops, Waldbäume und Kulturpflanzen im germanischen Altertum. Strass- burg 1905. Hovorka, Volksmed. O. V. Hovorka — A. Kronfeld, Vergleichende Volksmedizin I—II. Stuttgart 1908. Hrabec, Hucul. S. Hràbec, Nazwy geograficzne huculszczyzny. (PAU) Krakow 1950. Hrv. Enc. Hrvatska enciklopedija. Zagreb 1941.— Hübschmann, Arm. Gramm. H. Hübschmann, Armenische Grammatik I—II. Leipzig 1895—1897. Hubschmid, Alpenw. J. Hubschmid, Alpenwörter romanischen und vorromanischen Ursprungs. Bern 1951. Hubschmid, Hispano-Baskisches J. Hubschmid, Hispano-Baskisches. Boletin de Filologia 1953, Tomo 14. Lisboa 1954. Hubschmid, Med. Substr. J. Hubschmid, Mediterrane Substrate mit besonderer Berücksichtigung des Baskischen und der west-östlichen Sprachbeziehungen. Bern 1960. Hubschmid, Praerom. J. Hubschmid, Praeromanica. Studien zum vorromanischen Wortschatz der Romania, mit besonderer Berücksichtigung der frankoprovenzalischen und provenzalischen Mundarten der Westalpen. Bern 1949. Hubschmid, Pyrenäenw. J. Hubschmid, Pyrenäenwörter vorromanischen Ursprungs und das vor- romanische Substrat der Alpen. Salamanca 1954.