Economics (Std12 - Tamil Medium)

2006·1 MB·Tamil

ggggghhhhhlllll««««« ----- 11111
bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaÈÈÈÈÈ‹‹‹‹‹ jjjjj‹‹‹‹‹iiiiikkkkkííííí««««« vvvvvšššššiiiiiyyyyyííííí«««««
KKKKK‹‹‹‹‹DDDDDiiiiiuuuuu
bghUËaš v‹gJ xU r_f m¿Éaš. ïJ kÅj ÉU¥g§fis
g‰¿í«, mit Ãiwî brŒa¥gLtJ g‰¿í« MuhŒ»wJ.
gšntW ga‹ghLfis cila g‰wh¡ Fiwahd ts§fis¥
ga‹gL¤â, xU rKjha« Ãfœfhy k‰W« vâ®fhy Ef®É‰fhf¥
bghU£fis v›thW c‰g¤â brŒ»wJ v‹gij¥ g‰¿ bghUshjhu«
MŒî brŒ»wJ.
bghUËaš, ‘muáaš bghUshjhu«’ v‹W« miH¡f¥ gL»wJ.
ghÈ° (Polis) v‹w »nu¡f¢ brhšY¡F `muR’ (State) v‹W bghUŸ.
muR îthf¤â‰F¤ bjh‹ik vG¤jhs®fŸ `muáaš bghUshjhu«’
v‹w gj¤ij¥ ga‹gL¤âdh®fŸ. jÅ xU kÅj‹ jdJ FL«g
tUkhd¤ij¢ áwªj KiwÆš ga‹gL¤j nt©L« v‹W
vâ®gh®¡f¥gL»wJ. mnj ngh‹W muR« xU rKjha¤â‰F mâf ey«
»il¡f¢ brŒant©L«. Mfnt ïJ “muáaš bghUshjhu«”
vd¥gL»wJ.
všyh bghUshjhu elto¡iffS¡F« kÅj ÉU¥g§fns
Jt¡f ÃiyahF«. Ka‰á vL¡fhÉoš kÅj ÉU¥g§fis Ãiwî
brŒa KoahJ. vdnt, ÉU¥g«, Ka‰á k‰W« kdÃiwî M»at‰iw
ikakhf¡ bfh©lJ bghUshjhukhF«. kÅj ÉU¥g§fnshL
bjhl®òila m¿Éany bghUËayhF«. Mdhš eilKiwÆš kÅj
ÉU¥g§fis Ãiwî¢ brŒí« ts§fŸ tiuaiw¡F£g£ld.
kÅj ÉU¥g§fis Ãiwî brŒí« bghUŸfŸ g‰wh¡Fiwahf
(Scarcity) cŸsd. jÅ kÅjD¡F«, muR¡F« »il¥gUik
bghJthdnj. g‰wh¡Fiw v‹gJ kÅjDila m‹whl thœ¡ifÆš
Ãyw mo¥gil c©ik. Mfnt bghUËaš ‘g‰wh¡Fiw F¿¤j
m¿ÉayhF«’.
e«Kila ÉU¥g§fŸ v©Âly§fhjit. Mdhš mt‰iw
Ãiwî brŒí« ts§fŸ, g‰wh¡Fiwahdit. ïJ ‘bjÇîbrŒjY¡F’
tÊtF¡»‹wJ. ekJ ÉU¥g§fis Ãiwî brŒí« bghU£fË‹ mË¥ò
1
msÉšyhkÈUªjhš ‘bjÇî-brŒjš’ v‹w ãu¢áid vHhJ. kÅj bbbbbrrrrršššššttttt ïïïïïyyyyy¡¡¡¡¡fffffzzzzz««««« ::::: (((((MMMMMjjjjj««««« °°°°°ÄÄÄÄĤ¤¤¤¤))))) (Adam Smith)
ÉU¥g§fŸ v©z‰wit v‹gJ c©ik. Mdhš mid¤J
Mj« °Ä¤ (1723-90) bghUËaÈ‹ ïy¡fz¤ij¡
ÉU¥g§fS« rkkhd K¡»a¤Jt« cilait mšy. Mifahš eh«
tiuaW¤JŸsh®. “bghUËaš v‹gJ bršt¤ij¥ g‰¿a X®
Äf K¡»akhd, Äf mtáakhd ÉU¥g§fis¤ bjÇî brŒa
m¿Éaš”. 1776 M« M©oš ``ehLfË‹ bršt«”. v‹w ò¤jf¤ij
nt©oíŸsJ. vdnt ‘bjÇî brŒjš’ v‹gJ bghUshjhu
mt® vGâíŸsh®. mt® muáaš bghUËaÈ‹ jªij vd¥gL»wh®.
elto¡ifÆ‹ rhuh«rkhF«. bghUËaš v‹gJ ‘bjÇî brŒí«
VbdÅš, ïtnu Kj‹KjÈš mid¤J¥ bghUËaš fU¤J¡fisí«
m¿Éaš’ v‹W« fUj¥gL»wJ.
Kiwahf xU§»iz¤jt® Mth®. Mj« °Ä¤J¡F¥ ãwnf
eilKiwÆš eh« ÉU«ò« g©l§fsid¤J« ‘»il¥gUik’ bghUËaiy eh« KiwgL¤j¥g£l m¿Éayhf¥ gÆš»nwh«.
cilad mšy. ïa‰ifÆš »il¡F« áy g©l§fshd fh‰W, NÇa
bghUËaÈš ‘bršt«’ áw¥ãl¤ij¥ bgW»wJ. bghJthf
xË ngh‹wit Vuhskhf »il¡»‹wd. ïit ekJ thœÉ‰F
bršt« v‹gJ gz¤ij¡ F¿¡F«. bghUËaÈš kÅj ÉU¥g§fis
ï‹¿aikahjdthf ïU¥ãD«, mt‰iw eh« Éiy bfhL¤J
Ãiwî brŒí« mid¤J¥ g©l§fS« ‘bršt«’ vd¥gL«. Mdhš,
th§FtJ ïšiy. mit ïytr¥ g©l§fŸ (free goods) vd¥gL«.
kÅj ÉU¥g§fis Ãiwî brŒí« mid¤J¥ g©l§fS« brštkhf¡
Mdhš eh« ÉU«ò« g©l§fËš bgU«gh‹ikahdit »il¥gUik
fUj¥gl kh£lh v‹gij kdâš bfhŸs nt©L«. (v.fh.) fh‰W«
Ä¡fit. mitfis Éiy bfhL¤nj th§f nt©L«. bghUËaÈš
NÇaxËí« ek¡F m¤âahtáakhdit. mitÆ‹¿ eh« thH
g©l§fË‹ Éiy v›thW Ô®khÅ¡f¥gL»wJ v‹W« gÆY»nwh«.
ïayhJ. MdhY« mit brštkhf¡ fUj¥gLtâšiy. VbdÅš
vdnt bghUËaš, xU ‘Éiy¤ Ô®khd«’ g‰¿a m¿Éaš.
mit mst‰w mË¥ò bfh©lit. Xusî g‰wh¡Fiwí« gzkâ¥ò
eåd bghUshjhu« xU ‘gzÉaš bghUshjhu«’. ÉiyfŸ, cŸs g©l§fŸ mid¤J« brštkhf¡ fUj¥gL»‹wd.
gzkhf¢ brY¤j¥gL»‹wd. ï‹iwa rKjha¤â‹ bghUËaš eh« bršt¤â‹ Ef®î, c‰g¤â, gÇkh‰w«, g»®î v‹gdt‰iw¥
thœ¡ifÆš ‘gz«’ xU K¡»a¥ g§F t»¡»‹wJ. g©l§fis gÆš»nwh«. “bršt c‰g¤â k‰W« bršt¥ g»®î rh®ªj brašKiw
th§fî« É‰fî«, thu«, TÈ t£oåj§fis¢ brY¤jî« gz« m¿Éaš’ v‹W n#.v°.Äš bghUËaiy tiuaiw brŒ»wh®.
ga‹gL¤j¥gL»‹wJ. m‹whl thœ¡ifÆš gz¤â‹ K¡»a¥ bršt¤ij miltâY«, mjid¥ ga‹gL¤JtâY« V‰gL«
g§»id¥g‰¿ bghUËaÈš gÆY»nwh«. ãu¢áidfŸ g‰¿ m¿tnj `bghUËaš’ v‹D« fU¤ij Mj« °Ä¤
ekJ ÉU¥g§fis Ãiwî brŒí« g‰wh¡Fiwahd g©l§fis bfh©oUªjh®. mid¤J ehLfS« bršt¤ij v›bt›tÊÆš
eh« ‘brštkhf’ fUJ»nwh«. vdnt bjh‹ik¡ fhy§fËš bghUËaš bgU¡»¡ bfhŸtJ v‹gij¥ g‰¿ m¿tâš mt® eh£l«
bršt¤ij¥ g‰¿a xU m¿Éany. kÅj ey¤ij nk«gL¤j bršt« bfh©oUªjh®.
mtáa«. Mifahš bghUËaš, bršt¤ij¥ g‰¿í« mjndhL FFFFFiiiiiwwwwwggggghhhhhLLLLLfffffŸŸŸŸŸ
ey¤ij¥ g‰¿í« TW»wJ.
Mj« °Ä¤â‹ bršt ïy¡fz¤âš gy FiwghLfŸ cŸsd.
nkY« bghUËaÈ‹ ïašòfis¢ RU¡fkhf fh©ngh«. bghUËaY¡F ït® ïy¡fz« juÉšiy. fh®iyš, u°»‹ ngh‹w
r_f m¿Éayhs®fŸ bghUËaiy “k»œt‰w m¿Éaš” v‹W«
bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaÈÈÈÈÈ‹‹‹‹‹ ïïïïïyyyyy¡¡¡¡¡fffffzzzzz§§§§§fffffŸŸŸŸŸ
“ïU©l m¿Éaš” v‹W« miH¤jd®. Mdhš mJ Ãahak‰wJ.
‘bghUËaÈ‹ jªij’ Mj« °Ä¤, Mš~ãu£ kh®õš, ïyadš- VbdÅš bghUËaÈ‹ j‹ikí«, všiyí« jtwhf czu¥g£lJ.
uhã‹°, ghš V. rhKntšr‹ M»a bghUËaš m¿P®fŸ mˤj ï›Éy¡fz« bršt¤â‰F K¡»a¤Jt« mˤjij mt®fŸ
K¡»a ïy¡fz§fŸ ã‹tUkhW : gz¤ij¥ g‰¿a fU¤jhf v©Â¡ bfh©lh®fŸ. k¡fŸ gz«
2 3
âu£Ljš k£Lnk jiyaha neh¡fbkd bghUËaš És¡»ajhf bghUËaš xU g¡f« bršt¤ij¥ g‰¿í«, mijÉl K¡»akhf
u°»‹ k‰W« fh®iyš Koî¡F tªjd®. brštªj®fshtijna k‰bwhU g¡f« kÅjid¥ g‰¿í« MŒî brŒ»‹w ïaš. mtUila
F¿ahf¡ bfh©oUªj jhš - bghUËaiy ït®fŸ xU `Raey ika¡ fU¤J kÅjid¥ g‰¿anj. bršt¤ij¥ g‰¿ MuhŒtijÉl
m¿Éaš’ v‹W miH¤jd®. kÅjid¥ g‰¿ MuhŒtnj ï‹¿aikahjjhf fUJ»‹wh®.
nk‰T¿a F‰w¢rh£LfŸ jtwhdit. bghUËaÈš bršt« bghUËaš kÅj ïd¤â‹ mid¤J elto¡if
v‹gJ gz¤ij k£L« F¿¥gJ m‹W. ïJ kÅj ÉU¥g§fis Ãiwî fisí« MuhaÉšiy. kÅjid th§Fgt®-ɉgtuhfî«,
brŒí« g‰wh¡Fiwahd g©l§fis F¿¡F«. mJ k£LÄ‹¿ c‰g¤âahs®-Ef®nthuhfî«, nrÄ¥ghs®- Kjä£lhsuhfî«,
bjh‹ik¥ bghUËaš m¿P®fŸ ‘bršt«’ v‹w gj¤ij ‘ey«’ v‹nw KjyhË-bjhÊyhËahfî« “bghUËaš MuhŒtjhf bfÆ‹»uh°
bghUŸ bfh©ld®. (Caincross) TW»‹wh®.
bršt¤â‰F mâf K¡»a¤Jt¤ij Mj« °Ä¤ mˤjh® k¡fŸ tUkhd¤ij v›thW bgW»wh®fŸ. mt‰iw v›thW
v‹gnj Äf¥bgÇa bghUËaÈš bršt¤ij¥ g‰¿ m¿ªJbfhŸSjš ga‹ gL¤J»wh®fŸ, ts§fis v›thW Äf¢ áwªj KiwÆš cgnahf¥
mtáa« v‹gâš rªnjf« VJÄšiy. MÆD« mijÉlî« gL¤J»wh®fŸ v‹gij¥ g‰¿ bghUËaš MuhŒ»wJ.
K¡»akhdJ kÅjid¥ g‰¿ m¿ªJ bfhŸSjny! bršt¤ijÉl,
“bghUŸrh® eyid v›thW ca®¤JtJ” v‹gij¥ g‰¿
kÅj ïd¤â‹ elto¡ifia¥ g‰¿¥ gÆY»‹w m¿Éany bghUËaš.
MuhŒ»wJ. bghUŸrh® eyD¡F K¡»a¤Jt« bfhL¤JŸsjhš,
Mj« °Ä¤â‹ bghUËaš ïy¡fz¤ij¥ g‰¿
bghUŸrh® ey ïayhf bghUËaš MƉW.
Éthâ¡F«nghJ mt® thœªj fhy¤ij eh« fU¤âš bfhŸs
âââââwwwwwdddddhhhhhŒŒŒŒŒîîîîî
nt©L«. ït®, 炙yhªâš bjhʉòu£á V‰g£l fhy¤âš ïªüiy
vGâíŸsh®. 炙yhªâš bjhʉòu£á bgUksî Kjä£odhY«, Ml« ÞĤ⋠bršt ïy¡fz¤ijÉl kh®õÈ‹ ey
ngusî ïaªâu§fË‹ ga‹gh£odhY«, ngusÉš bršt¤ij c‰g¤â ïy¡fz« áwªjJ v‹whš ÄifahfhJ. r_f¥ ãu¢ridfS¡F ïJ
brŒa tÊtF¤jJ. vdntjh‹ Mj« °Ä¤ bršt¤ij K¡»a¤Jt« bfhL¤JŸsJ. bghUËaš v‹gJ xU r_f m¿Éaš
K¡»a¤Jt¥gL¤â “ehLfË‹ brštK« mj‹ ïašò« fhuz§fS« MF«. mJ k£Lk‹¿, bršt¤J¡F« bghUŸrh® eyD¡F« cŸs
(Causes) g‰¿a X® MŒî” v‹w üiy btËÆ£lh®. bjhl®ig És¡F»wJ. bghUËaš X® m¿Éaš. mJ bghUŸrh®
MMMMMššššš~~~~~ãããããuuuuuLLLLL kkkkkhhhhh®®®®®õõõõõÈÈÈÈÈ‹‹‹‹‹ (((((11111888884444422222-----11111999992222244444))))) eeeeeyyyyy ïïïïïyyyyy¡¡¡¡¡fffffzzzzz««««« eyid¥ g‰¿aJ v‹w kh®õÈ‹ ika¡ fU¤ij ïyadš ïuhã‹Þ
(((((Welfare Economics) fLikahf Fiw T¿dh®. muáaš bghUshjhu¤ij jtwhf
ifah©LŸsjhf kh®õiy ïuhã‹Þ Fiw TW»‹wh®.
1890 M« M©L Mš~ãuL kh®õš `bghUshjhu nfh£ghLfŸ’
v‹w üiy btËÆ£lh®. mâš mt® m‹whl thœ¡ifÆš kÅj 1. Kjyhtjhf bghUŸrh® eyid ca®¤J« elto¡iffis
ïd¤ij¥ g‰¿¥ bghUËaš MuhŒ»wJ v‹W tiuaW¤JŸsh®. k£L« bghUËaš MuhŒ»wJ. Mdhš gy elto¡iffŸ bghUŸrh®
``rhjhuz kÅjDila thœ¡ifÆ‹ m‹whl elto¡iffis¥ g‰¿ eyid ca®¤JtJ ïšiy. Mdhš mit bghUËaš elto¡iffshf
bghUËaš MuhŒ»wJ’’. fUj¥gL»‹wd. cjhuzkhf, kJ, áfbu£L clš eyD¡F¤
Ô§fhdJ v‹gij eh« m¿nth«. Mdhš m¥bghU£fŸ c‰g¤â
bghUËaš bršt¤ij¥ g‰¿ MuhŒ»wJ v‹gij kh®õš V‰W¡
brŒa¥g£L ɉgid brŒa¥gL»‹wd. m¥bghUS£fS¡F« rªij
bfhŸ»‹wh®. Mdhš bghUËaš bršt¤ij¥ g‰¿ k£Lnk MuhŒ»wJ
c©L, th§FgtU«, ɉgtU« c©L. vdnt c‰g¤â brŒtJ«, g»®î
v‹gij V‰W¡ bfhŸsÉšiy.
brŒtJ« bghUËaš elto¡iffshf¡ fUj¥gL»‹wd.
4 5
k‰bwhU vL¤J¡fh£lhf, `ngh®’, bghUŸ rh® eyid msÉLjš fodkhd x‹W. áy k¡fË‹ eyid ca®¤J« bghUshjhu
ca®¤JtJ ïšiy. Mdhš nghiu¥g‰¿a bghUshjhu« ekJ ïaÈš bfhŸiffŸ gy k¡fË‹ eyid ghâ¡F«.
c©L . bghUËaÈš ïJ xU K¡»a ãÇthF«. nghU¡F gy
nk‰f©l FiwghLfŸ ïUªjnghJ«, bršt«, kÅj‹,
bghUshjhu ãu¢ridfŸ fhuzkhF«. muáaš, r_f
kÅjey« M»at‰¿‹ bjhl®òfis kh®õš És¡»aj‹_y«
fhuz§fisÉl bghUËaš fhuznk Äfî« K¡»akhdjhF«.
bghUËaÈ‹ všiyia ÉÇîgL¤âíŸsh® v‹gij kw¡fnth
Mfnt bghUËaš bghUŸrh® eyid ca®¤JtJ v‹gJ bghUªjhJ.
kW¡fnth KoahJ.
ïu©lhtjhf áy bghUËaš elto¡iffŸ eyid eeeeeåååååddddd bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaššššš ïïïïïyyyyy¡¡¡¡¡fffffzzzzz«««««
ca®¤J»‹wd. Mdhš bghUŸrh® eyid ca®¤JtJ ïšiy.
»il¥gUik mšyJ g‰wh¡Fiw ïy¡fz« (ïyadš uhã‹Þ)
vL¤J¡fh£lhf kU¤Jt®fŸ, tH¡f¿P®fŸ, eof®fŸ, ïir¡
(Lionel Robbins Scarcity Definition):
fiyP®fŸ ngh‹nwhÇ‹ gÂfŸ ekJ eyid ca®¤J»‹wd.
Mdhš mt®fSila gÂfŸ gU¥bghUŸfis c‰g¤â brŒtJ ïyadš uhã‹Þ mt®fŸ bghUËaY¡F Ñœf©lthW
ïšiy. bghUŸrh® ey ïy¡fz¤â‹go ït®fSila elto¡iffŸ ïy¡fz« tiuaW¤JŸsh®.
bghUËaš elto¡iffshf fUj¥gLtJ ïšiy. VbdÅš “ÉU¥g§fnshL«, »il¥gUikíŸs, kh‰W tÊfËš
ït®fSila gÂfŸ bghUŸrh® eyid ca®¤JtJ ïšiy. ga‹gl¤j¡f rhjd§fnshL« bjhl®òŸs kÅj elto¡if
ït®fSila gÂfis¥ eh« ga‹gL¤J»nwh«. áy rka§fËš mâf fis¥g‰¿ gÆY»‹w m¿Éany bghUËayhF«”.
Éiy bfhL¤J ït®fsJ gÂfis¥ bgW»nwh«. ït®fsJ
nguháÇa® ïyadš uhã‹r‹ “bghUshjhu m¿ÉaÈ‹
gÂfS¡F bghUËaÈš kâ¥ò c©L. bghUŸrh® eyD¡fhd
ïašò« mj‹ áw¥ò« g‰¿a xU f£Liu” v‹w jkJ üÈš (1932)
fhuz§fis¥g‰¿ bghUËaš MuhŒ»wJ v‹W TWtJ jtwhd
nk‰f©lthW ïy¡fz« jªJŸsh®.
tÊfh£LjyhF«. bghUshjhu« vij¢ rh®ªJ ïU¥ãD« cWâahf,
ïïïïïuuuuuhhhhhããããã‹‹‹‹‹ÞÞÞÞÞ ïïïïïyyyyy¡¡¡¡¡fffffzzzzz¤¤¤¤¤âââââ‹‹‹‹‹ mmmmmooooo¥¥¥¥¥gggggiiiiilllll ïïïïïaaaaašššššòòòòòfffffŸŸŸŸŸ
gU¥bghUŸ ey‹g‰¿a brašfis¢ rh®ªjJ m‹W v‹gJ uhã‹Ì‹
ÑÑÑÑÑœœœœœ¡¡¡¡¡fffff©©©©©lllllttttthhhhhWWWWW
mir¡f Koahj fU¤jhF«.
1. ïy¡FfŸ gy tif¥gL«. ïy¡FfŸ v‹whš kÅj ÉU¥g§fŸ
_‹whtjhf kh®õÈ‹ ïy¡fz« gF¥ò¡fË‹ (classificatory)
v‹W bghUŸgL« kÅj ÉU¥g§fŸ v©z‰wit.
mo¥gilÆš mikªJŸsJ. ïJ gF¤jhŒÉ‹ (analytical) mo¥gilÆš
mikaÉšiy. gU¥bghUŸfË‹ c‰g¤â vL¤J¡fh£lhf eh‰fhÈ, 2. ts§fŸ tiuaiw¡F£g£lit. fhy«, gz«, ts§fŸ M»ait
nkir, Äât©o, C®â, ïU r¡fu thfd«, eh‹F r¡fu thfd«, tiuaiw¡F£g£lit.
buh£o ngh‹wit k£Lnk bghUËaš elto¡iffshf fUj¥gL»wJ. 3. fhy«, gz« M»at‰iw eh« kh‰W tÊfËš ga‹gL¤jyh«.
MáÇa® mšyJ Úâgâ gÂfŸ gU¥bghUŸfis c‰g¤â brŒahjjhš (c.«.) neu« tiuaiw¡F£g£ljhf ïU¥ãD« mij eh« gy
ït®fË‹ gÂfŸ bghUËaš elto¡ifahf fUj¥gLtJ ïšiy.
fhuz§fS¡F¥ ga‹gL¤J »nwh«. gz« <£Ltj‰fhfnth
ïJ jtwhd fU¤jhF«. ‘cUis¡»H§F c‰g¤â bghUËaš mšyJ XŒbtL¡fnth neu¤ij eh« ga‹gL¤jyh«.
elto¡if v‹W«, j¤Jt¥gil¥ò bghUËaš elto¡if mšy v‹W«
4. všyh ÉU¥g§fS« rk K¡»a¤Jt« thŒªjit mšy.
eh« TWtâšiy’ v‹W ïyadš uhã‹r‹ TW»‹wh®.
ï§F áy fU¤J¡fŸ ftÅ¡f¥gl nt©L«. Ãiwa
ïWâahf `ey«’ v‹w Úâ¡fU¤âid m¿Kf¥ gL¤J«nghJ,
ÉU¥g§fËš bghUËaš m¿P®fns M®t« fh£Ltâšiy.
bghUËaš xU JšÈa¤j‹ika‰w m¿ÉayhF«. bghUŸrh® eyid
6 7
cjhuzkhf ïUtifahd ÉU¥g§fis Ãiwnt‰w njitahd ïªâah fy¥ò¥ bghUshjhu¤â‰F xU áwªj vL¤J¡fh£L. fy¥ò¥
neuK«, ts§fS« ïU¡F«bghGJ mt‰iw eh« mÇjhf ga‹gL¤j bghUshjhu¤âš muR/bghJ¤ Jiwí«, jÅah® Jiwí« K¡»a¥
nt©oaâšiy. ts§fŸ tiuaiw¡F£ljhf ïU¥ãD«, mit kh‰W¥ g§fh‰W»‹wd. áy JiwfËš Ef®nthU¡F bjÇî brŒtâš
ga‹ghL ïšyhjitahf ïU¥ã‹ eh« mijí« mÇjhf ga‹gL¤j thŒ¥òfŸ mâfkhfî«, muR mâf f£L¥ghLfis¡ bfh©LŸs gy
nt©oaJ ïšiy. nkY« všyh ÉU¥g§fS« rkK¡»a¤Jt« JiwfËš Ef®nth® bjÇî brŒí« thŒ¥òfŸ Fiwthfî« cŸsJ.
cilaitahf ïU¥ã‹ vijí« eh« mÇjhf ga‹gL¤j nt©oaJ Mdhš všyh tifahd mik¥òfËY« â£lÄLjš c©L. Mdhš
ïšiy. fhy« tiuaiw¡F£g£lJ. xU ehis¡F 24 kÂneunk â£lÄLjÈ‹ j‹ikÆš khWghL cŸsJ. â£lÄLjš v‹gJ
cŸsJ. bjhÊyhË gz¤ij¥ bgw k£Lnk ÉU«ãdhš, mâf neu« F¿nfhSl‹ nj®ªbjL¤jY«, bjÇî brŒjY« bghUËaš
ntiy brŒant©L«. XŒbtL¥gij¤ Jw¡f nt©L«. xŒbtL¡f elto¡iffË‹ rhuh«rKkhF«.
ÉU«ãdhš tUkhd¤ij Jw¡fnt©L« ïu©ilí« xnu neu¤âš
FFFFFiiiiiwwwwwggggghhhhhLLLLLfffffŸŸŸŸŸ
bgwKoahJ.
kÅj elto¡iffis¥ bghUËašrh®ªj elto¡iffŸ,
kÅj ÉU¥g¤ij Ãiwî brŒí« mid¤J ts§fS«
bghUËaš rhuh elto¡iffŸ v‹W ïUtifahf kh®õÈ‹
g‰wh¡Fiwahdit mšy. (c.«) fh‰W, NÇa xË M»ait Äf mâf
ïy¡fz« tif¥gL¤J»wJ. bghUŸrh® eyid ca®¤J«
msÉš »il¡»‹wd. mitfŸ ïytr¥ g©l§fŸ MF«. Mdhš
elto¡iffŸ bghUËaš elto¡iffshf kh®õš fUJ»wh®. Mdhš
eh« ÉU«ò« g©l§fŸ ekJ ÉU¥g§fnshL bjhl®ògL¤â¥
ïuhã‹rÅ‹ ïy¡fz« mid¤J elto¡iffisí« KGikahf
gh®¡F«bghGJ g‰wh¡Fiwahf cŸsd. v©z‰w ÉU¥g§ fnshL«,
MuhŒ»wJ. njitnahL x¥ãL«nghJ xU bghUŸ g‰wh¡Fiwahf
g‰wh¡ Fiwahd ts§fnshL« bjhl®òila kÅj elto¡iffis¥
ïU¥ã‹ mJnt bghUËaÈ‹ ghl¥ bghUshF«. mªj tifÆš,
g‰¿ bghUËaš MuhŒ»wJ v‹gJ bjËth»wJ. ts§fŸ
tH¡FiuP®, kU¤Jt®, eof®fŸ M»nah®fË‹ ciH¥ò«
tiuaiw¡F£g£L ïU¥gjhš eh« mt‰¿‰F xU Éiy bfhL¡f
bghUËaÈ‹ ghl¥bghUshf vL¤J¡ bfhŸs¥gL»wJ.
nt©oíŸsJ. g‰wh¡Fiwahd g©l§fË‹ ÉiyfŸ v›thW
ïuhã‹rÅ‹ ïy¡fz¥go bghUËaš xU m¿ÉayhF«.
Ô®khÅ¡f¥gL»‹wd v‹gij¥ bghUËaÈš eh« gÆY»nwh«. gy
bghUËaÈ‹ ãu¢ridfËš mwbe¿¡ fU¤J¡fis¡ fU¤âš
tifahd ÉU¥g§fËš x‹iw¤ bjÇî brŒjš nt©L«. Mfnt
vL¤J¡bfhŸsÉšiy. ntW tifÆš TWnthkhdhš ïJ
g‰wh¡Fiwí«, bjÇî brŒjY« bghUËaÈ‹ ika fU¤jhF«. vdnt
xG¡fbe¿¡ fU¤J¡fis¥ òw¡f¤JÉ£lJ. bghUËaY¡F«,
bghUËaš bjÇîbrŒí« m¿Éaš MF«.
rKjha ey¤â‰F« cŸs bjhl®ig cWâ¥gL¤j ïJ Ka‰á¡fÉšiy.
kh‰W¥g©l§fËilna bjÇî brŒjš bghUËaÈ‹
Mdhš áy bghUËaš m¿P®fŸ ï¡fU¤ij Fiw T¿íŸsd®.
mo¥gil¡ fU¤jhF«. ïJ KjyhˤJt«, rkj®k«, fy¥ò¥
mt®fË‹ fU¤J¥go, ïJ r_f m¿Éayhf fUj¥gLtjhš, kÅj
bghUshjhu« M»a všyh bghUshjhu mik¥ò¡fS¡F«
ey¤ij ca®¤Jtnj ïj‹ neh¡fkhF«. ïuhã‹á‹ ïy¡fz¤âš
bghUªj¡ToajhF«.
kÅj¤Jt« fhz¥glÉšiy v‹W Fiw TW»‹wd®. Éiy¤
KjyhˤJt bghUshjhu« m§fho¥ bghUshjhu« v‹W«
Ô®khd« g‰¿a m¿Éayhfnt ïJ bghUËaiy fh©»wJ. Mdhš
miH¡f¥gL»wJ. ï§F Ef®nthU¡F rkj®k bghUshjhu« mšyJ
bghUËayhdJ kâ¥ò¡ nfh£ghL mšyJ ts§fË‹ g§Ñ£il Él
f£lis¥ bghUshjhu¤ijÉl bjÇî brŒí« thŒ¥òfŸ mâf«. rkj®k
TLjyhdJ.
bghUshjhu« â£lÄ£l bghUshjhukhF«. mid¤J mo¥gil
bghUËaš ãu¢ridfŸ g‰wh¡FiwÆdhnyna vG»wJ v‹gJ
Ô®îfS« murhš Ô®khÅ¡f¥gLtjhš Ef®nthU¡F ï§F bjÇî
ïuhã‹rÅ‹ fU¤jhF«. Mdhš ï¥ãu¢ridfŸ g©l§fË‹
brŒí« thŒ¥ò Fiwthf ïU¡F«. mL¤J fy¥ò¥ bghUshjhu«.
8 9
Vuhskhd mË¥ãdhY« njh‹W«. vL¤J¡fh£lhf 1930š V‰g£l cUth¡F« Ef®î, Kjä£L¥ g©l§fŸ, eh£o‹ bkh¤j c‰g¤âÆš
bghUËaš kªj« Vuhskhd mË¥ãdhš njh‹¿anj m‹¿ (Gross National Product) xU gFâahF«.
g‰wh¡FiwÆdhš mšy. vdntjh‹ cyf¥ bghUshjhu kªj« eh« brštªjuhf khW«nghJ tUkhd¤ijÉl XŒit mâf«
`brGikÆš tWik’ v‹W tU¡f¥gL»wJ. nk‰f©l FiwghLfŸ ÉU«ò»nwh«. XŒÉ‰fhf mâf neu¤ij xJ¡F«nghJ bkh¤j eh£L
ïU¥ãD«, ïuhã‹rÅ‹ ïy¡fz¤ij¥ gy bghUËaš m¿P®fŸ c‰g¤â Fiwí«. Mdhš ey« caU«. Mfnt bkh¤j eh£L c‰g¤âia
V‰W¡ bfh©LŸsd®. VbdÅš ïJ g‰wh¡Fiw, bjÇî M»a fz¡»L«nghJ XŒÉš »il¡F« kd Ãiwití« nr®¤J¡ fz¡»l
thœ¡ifÆ‹ ïU K¡»a fU¤J¡fisí« t‰òW¤J»wJ. Ãfu bghUshjhu ey« (NEW) »il¡F«.
bjhÊšE£g nk«ghL fhuzkhf c‰g¤â KiwfËš K‹nd‰w« bg©fŸ å£oš brŒí« mid¤J ntiyfË‹ kâ¥ò« bkh¤j
V‰g£LŸsJ. Mdhš v¥bghGJ« g‰whFiw e«Älna cŸsJ. vdnt eh£L c‰g¤âia fz¡»L«bghGJ nr®¤J¡ bfhŸs¥glÉšiy.
jh‹ bghUËaš g‰wh¡Fiw m¿Éayhf fUj¥gL»wJ. Mdhš mij nr®¤J¡ bfhŸs nt©L«. m¥bghGJjh‹ ek¡F
rrrrrhhhhhKKKKKbbbbbtttttšššššrrrrrÅÅÅÅÅ‹‹‹‹‹ ïïïïïyyyyy¡¡¡¡¡fffffzzzzz««««« rÇahd Ãfu-bghUshjhu ey« »il¡F«.
(((((eeeeeåååååddddd bbbbbggggghhhhhUUUUUssssshhhhhjjjjjhhhhhuuuuu ïïïïïyyyyy¡¡¡¡¡fffffzzzzz«««««))))) všyh rKjha¤âY« áy r£l¤â‰F¥ òw«ghd ÃfœîfŸ c©L.
(c.«. nghij¥bghUŸ ɉgid) ïit r_f nflhjyhš ït‰iw Ãfu
rhKbtšrÅ‹ ïy¡fz« eåd bghUshjhu ïy¡fzkhf
bghUshjhu ey¤âš nr®¤J¡ bfhŸs¡TlhJ.
fUj¥gL»wJ. kh‰W¥ ga‹ghLila g‰wh¡Fiwahd ts§fis¥
ga‹gL¤â rKjha« v›thW nj®ªbjL¡»wJ v‹gij¥ g‰¿í«, áy ÃHš (underground) elto¡iffŸ c©L. mâf tUkhd«
g©l§fisí«, gÂfisí« j‰fhy, vâ®fhy Ef®î¡fhf c‰g¤â <£Lgt®fŸ (c.«.) (tH¡f¿P®fŸ, fz¡f®fŸ, eof®fŸ, kU¤Jt®fŸ)
brŒ»‹wdJ v‹gJ g‰¿í« gÆY« xU r_f m¿Éany tUkhd tÇ brY¤J«nghJ c©ikahd tUkhd¤ij¡
bghUËayhF«. fh£Ltâšiy. ïªj fz¡»š tuhj (fW¥ò¥gz«) gz« bkh¤j eh£L
c‰g¤âÆš nr®¡f¥glnt©L«. ïšiybaÅš bkh¤j eh£L c‰g¤â
ïJ xU bghJthd ïy¡fzkhF«. ïuhã‹r‹, rhKntšrÅ‹
Fiwthdjhfnt ïU¡F«.
ïy¡fz§fËš gy bghJthd fU¤J¡fŸ fhz¥gL»‹wd. gšntW
bghUshjhu ts®¢á ÃfG« fhy§fËš R‰W¢NHš khR V‰gL«.
ga‹ghLfisíila g‰wh¡Fiwahd ts§fis rKjha« v›thW
ïj‰F MF« bryit bkh¤j eh£L c‰g¤âÆÈUªJ fÊ¡f ek¡F
ga‹gL¤J»wJ v‹gij¥g‰¿¡ TW« r_f m¿Éany bghUËaš
Ãfu bghUshjhu ey« »il¡F«.
MF« v‹W rhKbtšr‹ ïy¡fz« tF¤JŸsh®. ïit mid¤J«
ïuhã‹rÅ‹ ïy¡fz¤âY« fhz¥gL»wJ. kÅj®fS«, rKjhaK« eh£L tUkhd¤âš, Ãfu bghUshjhu ey« g‰¿ gÆYtJ Äfî«
g‰wh¡Fiwahd ts§fis¥ ga‹gL¤â v›thW j‰fhy, vâ®fhy ï‹¿aikahjjhF«.
Ef®î¡fhf¥ g©l§fisí«, gÂfisí« c‰g¤â brŒ»‹wd® bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaššššš ãããããÇÇÇÇÇîîîîîfffffŸŸŸŸŸ (Main Divisions of Economics)
v‹gij¥ g‰¿ rhKntšr‹ (TLjyhf) TW»‹wh®. v›thW rKjha«
bghUËaÈš eh‹F c£ãÇîfŸ c©L. mit Ef®î, c‰g¤â,
gz¤ij¥ ga‹gL¤ânah ga‹gL¤jhknyh ï¤bjÇîfis brŒ»wJ
gÇkh‰w«, g»®î. eåd fhy¤âš, bghUËaš m¿P®fŸ bghJ Ãâ v‹w
v‹W ït® TW»‹wh®.
òâa ãÇití« TLjyhf nr®¤JŸsd®. ïitfŸ x‹nwhL x‹W
ÃÃÃÃÃfffffuuuuu bbbbbggggghhhhhUUUUUssssshhhhhjjjjjhhhhhuuuuu eeeeeyyyyy««««« bjhl®òilad. nkY« mitfŸ x‹iw x‹W rh®ªJŸsd.
rhKntšr‹ Ãfu bghUshjhu ey« (Net Economic Welfare) Ef®î (Consumption) : kÅj ÉU¥g§fis Ãiwî brŒtJ Ef®î
v‹w òâa fU¤ij cUth¡»íŸsh®. eh£L bghUshjhu ey¤ij vd¥gL«. ÉU¥g§fŸ ïU¥gjhnyna bghUËaš elto¡iffŸ
10 11
eilbgW»‹wd. ÉU¥g« Ãiwnt‰w¥gL« brany Ef®î v‹W ggggg»»»»»®®®®®îîîîî (((((Distribution)
miH¡f¥gL»wJ. bghJthf, Ef®î v‹gJ ga‹gL¤Jjiy¡ Ãy«, ciH¥ò, _yjd«, bjhÊš Kidî M»a c‰g¤â
F¿¡F«. tH¡FiuP®fË‹ gÂia¥ ga‹gL¤JtJ v‹gJ,
fhuÂfis¥ ga‹gL¤â bršt« c‰g¤â brŒa¥gL»wJ.
g©l§fË‹ Ef®î ngh‹wnj MF«. ï¢brštkhdJ fhuÂfS¡FÇa Câakhd thu«, TÈ, t£o, ïyhg«
Ef®î g‰¿a c£ãÇÉš eh«, ÉU¥g§fË‹ j‹ik (Nature of M»at‰¿‰F¥ g»®ªjË¡f¥gL»wJ. bghUËaÈš jÅ kÅj¥ g»®î
wants), ÉU¥g§fË‹ tiffŸ, (Classification of wants) Ef®î g‰¿nah rKjha¤âš bršt« bt›ntW kÅj®fËilna v›thW
Éâfshd, FiwªJ brš ïWâ ga‹gh£L Éâ (Law of Diminishing g»®ªjË¡f¥gL»wJ v‹gJ g‰¿nah MuhŒtJ ïšiy. brašKiw
Marginal Utility), VŠrÈ‹ FL«g bryî Éâ (Engels’ Law of Family g»®î¡F eh« K¡»a¤Jt« mË¡»nwh«. eh‹F c‰g¤â fhuÂfS«,
Expenditure), njit Éâ (Law of Demand) M»at‰iwí« bt›ntW gÂfis nk‰bfhŸtjhš mt‰¿‰F, fhu Câa«
gaY»‹nwh«. tH§f¥gL»wJ.
c‰g¤â (Production) : c‰g¤â v‹gJ bršt¤ij cUth¡Fjš bbbbbggggghhhhhJJJJJ ÃÃÃÃÃâââââ
v‹W bghUŸgL«. ïJ ga‹gh£o‹ M¡f« v‹W« bghUŸgL«.
bghJÃâahdJ muá‹ bghUshjhu¥ gÂfis¥ g‰¿
ga‹ghL v‹gJ ÉU¥g¤ij Ãiwî brŒí« g©l¤â‹ M‰wš MF«.
MuhŒ»wJ. ïâš eh« muá‹ tuî - bryî g‰¿¥ gÆY»nwh«. vdnt,
ga‹ghL _‹W tif¥gL«. mit tot ga‹ghL (Form Utility),
ïâš eh«, tÇÉâ¥ò, bghJ bryî, bghJ fl‹ M»ad g‰¿
ïl¥ga‹ghL (Place Utility), fhy¥ ga‹ghL (Time Utility) vd¥gL«.
go¡»‹nwh«.
kÅj ÉU¥g§fis Ãiwî brŒí« g©l§fis c‰g¤â brŒí«
bghUËaš elto¡iffŸ mid¤J« c‰g¤â vd¥gL«. Ãy«, ciH¥ò, KKKKKoooooîîîîîiiiiiuuuuu
_yjd«, bjhÊš mik¥ò M»a eh‹F« c‰g¤â¡ fhuÂfŸ MF«. eh« FW»a všiy¡FŸnsh, tiuaiu¡F£gL¤ânah ïij¥
c‰g¤âÆ‹ c£ãÇÉš eh«, khšjÌ‹ k¡fŸ bjhif¡nfh£ghL, É»j gh®¡f¡ TlhJ. mitfŸ x‹iw x‹W rh®ªjJ«, bjhl®òilaJ«
Éisî Éâ (Returns to Scale), khW« É»j Éisî Éâ (Law of MF« (c.«) c‰g¤âÆšyhkš Ef®î ïšiy. c‰g¤âÆ‹ neh¡f«
variable proportions) M»ait njh‹W»‹wd. nkY« bjhÊš kakhjš, bršt¤ij c‰g¤â brŒtnj MF«. bršt¤ij¢ bršt¤â‰fhf
bjhÊš mik¥òfŸ g‰¿í« gÆY»‹nwh«. c‰g¤â brŒahkš kÅj ÉU¥g§fis Ãiwî brŒant c‰g¤â
gggggÇÇÇÇÇkkkkkhhhhh‰‰‰‰‰wwwww««««« (((((Exchange) brŒ»nwh«. ntW tifahf T¿dhš, Ef®î¡fhf¥ g©l§fis c‰g¤â
brŒ»‹nwh«. kÅj ey¤ij nk«gl¢ brŒtnj c‰g¤âÆ‹ ïWâahd
ï‹iwa cy»š jÅ kÅjndh, ehnlh x‹iw x‹W rhukš
neh¡fkhF«. c‰g¤â v‹gJ bjhl¡f«, Ef®î v‹gJ KothF«.
thH KoahJ. ïJ gÇkh‰w¤â‰F tÊnfhY»wJ; gÇkh‰w¤jhš x‹iw
bghJthf k¡fŸ g©l§fis ɉgid¡fhf c‰g¤â brŒ»‹wd®.
bfhL¤J k‰bwh‹iw bg‰W¡ bfhŸ»wh®fŸ. g©l§fŸ k‰w
vdnt gÇkh‰w« eilbgW»wJ. c‰g¤âiaí« Ef®ití« ïiz¥gJ
g©l§fS¡fhfnth mšyJ gz¤â‰fhfnth kh‰¿¡ bfhŸs¥
gÇkh‰wkhF«. bršt« v›thW c‰g¤â brŒa¥gL»wJ, v›thW
gL»‹wd. g©lkh‰W KiwÆš g©l§fŸ g©l§fS¡fhf gÇkh‰¿¡
g»®ªJ mË¡f¥gL»wJ v‹gij¥ bghW¤nj eh£o‹ bghUshjhu ey«
bfhŸs¥gL»‹wd. ï‹iwa bghUshjhu« xU gz¥
mik»wJ. rÇahf¥ g»®ªJ mË¡f¥glhÉ£lhš tUkhd«, bršt«
bghUshjhukhF«. g©l§fŸ gz¤â‰fhf gÇkh‰w¥g£lhš, eh«
M»at‰¿š V‰w¤jhœîfŸ V‰gL«. ïit c‰g¤âiaí«, Ef®ití«
gz¤â‹ gÂfis¥ g‰¿í«, t§»fË‹ g§F g‰¿í« nkY«, Éiy¤
ghâ¡F«. vdnt bghUËaÈ‹ mid¤J¥ ãÇîfS« x‹W¡bfh‹W
Ô®khd« g‰¿í« gÆY»nwh«. maš eh£L thÂf¤â‹ gy neh¡F
bjhl®òilait, rh®ªjit MF«.
F¿¤J« Éthâ¡f¥gL»wJ.
12 13
bghUËaš ïašòiu m¿Éayh? be¿íiu m¿Éayh? bbbbbggggghhhhhUUUUUssssshhhhhjjjjjhhhhhuuuuuKKKKK««««« ãããããwwwww rrrrr_____fffff mmmmm¿¿¿¿¿ÉÉÉÉÉaaaaašššššfffffSSSSSlllll‹‹‹‹‹ mmmmmjjjjj‹‹‹‹‹ bbbbbjjjjjhhhhhlllll®®®®®òòòòò
(Economics Positive Science or Normative Sciene) (Relation of Economics to other Social Sciences)
bghUËaš ïa‰òiu m¿Éayh mšyJ be¿íiu m¿Éayh bghUËaš, kÅj ÉU¥g§fis Ãiwî brŒtij¥ g‰¿ Muhí«
v‹w nfŸÉna vHnt©oa mtáaÄšiy. mj‰Fkhwhf, xU ghl¤â‹ xU r_f m¿ÉayhF«. ïJ k‰w r_f m¿Éašfshd r_fÉaš,
ïUgFâfshf fUjnt©L«. ïašòiu m¿Éaš v‹gJ cŸsij muáaš , tuyhW, mwbe¿ïaš, Úâbe¿Æaš, csÉaš M»at‰nwhL
cŸsthW fhQ« xG§FgL¤j¥g£l m¿î¤ bjhFâahF«. khwhf bjhl®òilaJ. (c«) xU eh£o‹ bghUshjhu K‹nd‰w« bghUshjhu
``be¿íiu bghUËaš vJthf ïU¡fnt©L« v‹w nfh£gh£il fhuz§fshš k£Lk‹¿, muáaš, tuyhW, r_fÉaš fhuz§fshY«
tF¡F« ïaš” v‹W Mákhfhòs° (Asimakopulos) TW»‹wh®. V‰gL«. M§»nya® M£á¡ fhy¤âš ekJ ehL tuyh‰W¡
ïašòiu¥ bghUËaš v‹gJ bghUshjhu Ãfœîfis fhuz§fshš mâf bghUshjhu ts®¢á milaÉšiy. muáaÈš
ÉtÇ¡F« xU ïaš, bghUËaš nfh£ghLfis És¡f ïJ Ãiyahdj‹ik ïUªj fhuz¤jhš, bkJthd mnj neu¤âš
KaY»‹wJ. Mdhš be¿íiu¥ bghUËaš Úâbe¿, xG¡fbe¿ Ãiyahd bghUshjhu ts®¢áia ekJ ehL milªJŸsJ. muáaš
fU¤J¡fS¡F K¡»a¤Jt« bfhL¡»wJ. be¿íiu¥ bghUËaš ÃiyÆ‹ik fhuzkhf k‰w ehLfŸ Ãiyahd bghUshjhu
Ãfœîfis cŸsthW Muhahkš mit v›thW ïU¡fnt©L« vd ts®¢áia milaÉšiy. xU eh£oš âdK« muR kh¿dhš mªj
m¿îW¤J»‹wJ. ehL bghUshjhu K‹nd‰w¤ij milaKoahJ.
bghUshjhu T‰WfŸ ïašòiu¡ T‰W v‹W« be¿íiu¡ T‰W
bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaYYYYY««««« rrrrrKKKKKjjjjjhhhhhaaaaa ïïïïïaaaaaYYYYY««««« (Economics and Sociology)
v‹W« ïUtif¥gL«. ïâš fU¤J ntWghL V‰go‹, Égu§fis¢
rÇgh®¤J, ï¡T‰W rÇah? jtwh? v‹gij m¿ªJ bfhŸsyh«. rKjha ïaš xU rKjha m¿Éaš. muáaY«, bghUËaY«
Mdhš be¿íiu¡ T‰¿š fU¤J ntWghL V‰go‹ Étu§fis¢ r_f ïaÈ‹ ãÇîfbsd fUj¥glyh«. r_fÉaš v‹gJ bghJthd
rÇgh®¤J ãu¢ridfS¡F¤ Ô®î fhzKoahJ. ntiyÆ‹ikia¡ r_f m¿ÉayhF«. r_f KGik¡F« rKjha Éâfisí«
Fiw¡f muR v‹d bfhŸiffis nk‰bfh©lJ? gzå¡f¤ij¡ Égu§fisí« cUth¡f Ka‰á¡»wJ. rKjha¤â‹ mid¤J
Fiw¡f muR nk‰bfh©l elto¡iffŸ ahit? ngh‹w Édh¡fŸ gFâfisí« És¡F»wJ. Mdhš bghUËaš rKjha¤â‹ bghUËaš
ïašòiu bghUËaÈš njh‹W«. gzå¡f¤ijÉl ntiyÆ‹ik¥ gFâfis k£Lnk És¡F»wJ. vdnt bghUËaš rKjha ïaÈ‹
ãu¢ridia¤ Ô®¡f muR mâf ftd« brY¤j nt©Lkh? v‹W xU gFâahF«. v©z‰w ÉU¥g§fS¡F« g‰wh¡Fiwahd
nf£lhš mJ be¿íiuÆyhF«. muáaš, Úâbe¿ j¤Jt§fŸ ngh‹w ts§fS¡F« ïilnaahd bjhl®ig ïJ És¡F»wJ.
be¿íiu Édh¡fis¤ jÉ®¡fnt©L« v‹W ïuhã‹r‹
r_f ïaš khztD¡F rKjha mik¥òfshd âUkz«, kj«,
TW»‹wh®. ïašòiu¡ T‰Wfis k£Lnk eh« Muhant©L« v‹W
muáaš ÃUthf«, bghUËaš NHš KjÈad K¡»akhd
TW»‹wh®. bghUshjhu Ãfœîfis¥g‰¿ Úâbe¿ mšyJ
ghl¥gFâfshF«. nkny Tw¥g£l ïašòfŸ bghUËaš thœ¡ifia
m¿tÊÆ‹ mo¥gilÆš mJ kâ¥ÕL brŒtâšiy. be¿íiu
vªj msî¡F ghâ¡F« v‹gijg‰¿ k£Lnk eh« fU¤âš
m¿ÉaÈ‹ mo¥gilÆš bghUËaš xU öa m¿Éaš mšy. Mdhš
bfhŸ»‹nwh«. r_fÉaÈ‹ g©ò¡TWfis¡ fU¤jš bfhŸshkš
gy bghUËaš m¿P®fŸ ï¡fU¤âÈUªJ khWgL»‹wh®fŸ.
xU rKjha¤â‹ bghUËaš ÃiyghLfis eh« rÇtu òǪJbfhŸs
mwbe¿¡fU¤J¡fis¡ fU¤âš bfh©L. bghUËaš r_f
ïayhJ. (v.fh.) gR¡fŸ ïªJ¡fshš òÅjkhditahf
m¿Éayhf ïU¥gjhš kÅj ey¤ij nk«gL¤j bt©L« v‹W
fUj¥gL»‹wd. fLikahd v⮥ò fhuzkhf, gR¡fŸ òuj¢r¤J
m¿P®fŸ TW»‹wh®fŸ. ïâÈUªJ eh« “M¡f ey bghUshjhu«”
ÄFªjitahf ïU¥ãD« mt‰iw czî¡fhf¡ bfhšyKoahJ.
(Welfare Economics) v‹W òâa ãÇit¥ bgW»nwh«.
14 15
bghUËaš r_fÉaÈ‹ ãÇî v‹whY« mij eh« jÅahd, ntWg£l ÃfœîfŸ všyh« K¡»a¤Jt« thŒªjit. Mdhš flªjfhy
ãÇthf fUjnt©L«. bghUshjhu ãu¢ridfis¥ òǪJ bfhŸS« msɉF k£Lnk eh«
tuyh‰¿š M®t« fh£L»nwh«.
bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaYYYYY««««« mmmmmuuuuuáááááaaaaaYYYYY««««« (Economics and Politics)
flªjfhy§fËš k¡fË‹ thœ¡if¤ju«, tÇ Éâ¤jš,
bghUËaY« muáaY« r_f m¿ÉašfshF«. mitfS¡
tUthia¤ âu£Ljš M»adnt bghUËaš khztD¡F
»ilna beU§»a bjhl®ò c©L. muáaš v‹gJ ehL mšyJ
K¡»a¤Jt« thŒªjjhF«.
rKjha« g‰¿a m¿ÉayhF«. ïJ muáaÈš kÅjD¡FŸs cwit¥
g‰¿¥ gÆY»wJ. tuyh‰W Égu§fis¥ ga‹gL¤â bghUËaš Éâfis
bršt c‰g¤âÆY« g»®ÉY« muá‹ bršth¡F mšyJ g§F cUth¡F»‹nwh«. flªj fhy k¡fË‹ bghUshjhu Ãiyia m¿ªJ
mâf«. bghUshjhu â£lÄliy e«ehL ã‹g‰W»wJ. c‰g¤âia bfhŸs tuyhW ga‹gL»wJ. ïj‰F “tuyh‰W¥ bghUËaš”
mâfǤjš _yK« áwªj KiwÆš g»®î brŒjš _yK« eh£L (Economic History) v‹w jÅ¥ãÇî cŸsJ. tuyh‰W¡F«
tUkhd¤ij mâfÇ¡f¢ brŒtnj â£lÄLjÈ‹ K¡»a neh¡fkhF«. bghUËaY¡F« cŸs bjhl®ig ã‹tUkhW Twyh«. tuyhW ïšyhj
bghUËaš ntu‰w ku« ngh‹wJ, bghUËaš ïšyhj tuyhW fÅa‰w
muá‹ Kftuhf (Agency) brašgL« â£l¡FG ïâš K¡»a¥
ku« ngh‹wJ (“Economics without history has no root History without
g§fh‰W»wJ. njáa ka kh¡Fjš (Nationalisation), jÅah®
Economics has no fruit”.)
kakh¡Fjš (Privatization), kJÉy¡F (Prohibition) M»ait
bghUËaÈY« muáaÈY« Äf K¡»akhd gFâfshF«. bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaYYYYY««««« mmmmmwwwwwïïïïïaaaaaYYYYY««««« (Economics and Ethics)
ntiyÆ‹ikí«, bjhÊyhs® ãu¢áidfS« bghUËaÈ‹ mwïaš xU r_f m¿Éaš. ïJ xG¡f be¿fis¥ g‰¿
ãu¢áidfshF«. (Issues) ït‰W¡F muR rÇahd KiwÆš Ô®î TW»wJ. vJ rÇ, vJ jtW v‹W R£o¡fh£L»wJ. ïJ kÅjdJ
fhznt©L«. bghUËaY¡F« muáaY¡F« mâf bjhl®ò ïU¥gjhš ešthœit¡ F¿¡nfhshf bfh©LŸsJ. bghUËaY¡F«
bjh‹ik¥ bghUËaš m¿P®fŸ ïij muáaš bghUshjhu« v‹nw mwïaY¡F« beU§»a bjhl®ò c©L. k¡fË‹ gU¥bghUŸ ey¤ij
miH¤jd®. mndf ehLfŸ, bghUshju ãu¢áidfis ikahf it¤J nk«gL¤Jtnj bghUËaš v‹W kh®õš TW»wh®. Mdhš k¡fË‹
nj®jiy rªâ¤JŸsd. xG¡f be¿fis nk«gL¤JtJ mwÉayhF«. bghUËaš
áy rka§fËš muáaš fU¤J¡fS« muáaš mik¥òfS« ãu¢ridfis Muhí«bghGJ mwbe¿¡ fU¤J¡fis¡ fU¤âš
cUthf K¡»a fhuz« bghUËaš NœÃiyna MF«. 炙yhªâš bfhŸ»‹nwh«. muR¡F mâf tUthŒ ïH¥ig V‰gL¤âoD«, mw
bjhʉòu£á fhy¤âš bghUËaš V‰w¤jhœîfS«, bghUshjhu xG¡f¤â‰fhf muR kJÉy¡if (Prohibition) mKšgL¤J»wJ.
Ru©lšfS«jh‹ rkj®k bghUshjhu mik¥ò njh‹w fhuzkhf bghUËaš ãu¢ridfis Muhí«bghGJ xG¡fbe¿ (mšyJ)
mikªjd. fhuš kh®¡° (Karl Marx) rkj®k bghUshjhu¤â‹ jªij mwbe¿fis¥ g‰¿ fU¤âš bfhŸsnt©oaJ ïšiy v‹W
v‹W miH¡f¥gL»‹wh®. ïuhã‹r‹ TW»‹wh®. Mdhš ïtUila fU¤ij ãw bghUËaš
m¿P®fŸ V‰W¡ bfhŸsÉšiy. bghUËaiy mwÉaÈÈUªJ ãÇ¡f
bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaYYYYY««««« tttttuuuuuyyyyyhhhhhWWWWW««««« (Economics and History)
KoahJ v‹W fUJ»‹wd®. bghUËaš, mwïaÈ‹ if¥ghit
bghUËaš tuyh‰nwhL beU§»a bjhl®òilaJ. tuyhW
(Handmaid) v‹W kh®õš fUJ»‹wh®. kÅj thœ¡ifia
flªjfhy ÃfœîfË‹ gântlhF«. flªjfhy k¡fË‹ r_f,
nk«gL¤Jtnj bghUËaš v‹W fUJ»‹wh®.
bghUshjhu, muáaš Ãiy¥ g‰¿TWtJ tuyhW xU tuyh‰W
bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaYYYYY««««« rrrrr£££££lllll ïïïïïaaaaaYYYYY««««« (Economics and Jurisprudence)
khztD¡F bkhfyha k‹d®fË‹ kj¡ bfhŸiffŸ, muá‹
16 17
r£l ïaš v‹gJ xU r£l m¿ÉayhF«. bghUshjhu ts®¢á msÉÆš bghUshjhu« (Econometrics) v‹w òâa m¿Éaš
eh£o‹ r£lâ£l§fis¥ bghW¤J mikí«. ešy r£l§fŸ ghl¥gFâ bghUËaÈš ãÇÉš cŸsJ. òŸËÆaiyí«, fÂj
bghUshjhu ts®¢á¡F tÊ tF¡F«. jtwhd r£l§fŸ bghUshjhu ïaiyí« ga‹gL¤J»nwh«. 1930-š msÉaš cUth¡f¥g£lJ.
ts®¢á¡F CW ÉisÉ¡F«. (c«.) flªj fhy§fËš mašeh£L msÉaš Kjš nehgš gÇR #h‹ o‹bgÇ‹ (Jan Tinbergen) k‰W«
Kjä£lhs®fis eh« tunt‰wnghJ, ekJ eh£o‹ tÇ Éâ¥ò ïuh¡d® ~ãÇZ (Ragnar Frisch) M»nahU¡F, mt®fŸ M‰¿a
fodkhdJ v‹W« rÇahdJ mšy v‹W« fUâdh®fŸ. Mdhš ï‹W g§fË¥ã‰fhf tH§f¥g£lJ.
Ãiwa kh‰w§fŸ V‰g£LŸsd. bghUshjhu ts®¢á nk«ghL mila
ïïïïïaaaaa§§§§§FFFFFÃÃÃÃÃiiiiiyyyyyííííí««««« ïïïïïaaaaa§§§§§fffffhhhhhÃÃÃÃÃiiiiiyyyyyííííí«««««
vËjhd, bjËthd tÇÉâ¥ò KiwfS« bjhÊyhs® ey¢ r£l§fS«
(Dynamic and Static Concepts)
njit.
bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaYYYYY««««« cccccsssssÉÉÉÉÉaaaaaYYYYY««««« (Economics and Psychology) bghUshjhu¢ brašgh£il m¿ªJ bfhŸtj‰F fhy¤â‹ g§F
csÉaš v‹gJ kÅjdJ kd Ãiyia Muhí« m¿ÉayhF«. ï‹¿aikahjJ. ïu©L tifahd mQFKiwfŸ cŸsd. 1. ïa§fh
FHªijfŸ csÉaš (Child Psychology), k¡fŸ âu‹ (Mob Ãiy (Static) 2. ïa§F Ãiy (Dynamic) ïa§fh Ãiy, xU F¿¥ã£l
Psychology) csÉaš, bjhÊš rh®ªj csÉaš (Industrial Psychology) fhyf£l¤âš bghUËaš ãu¢ridfis¥ g‰¿ MuhŒ»wJ. FW»a
F‰wÉaš csÉaš (Criminal Psychology), vd csÉaš gy ãÇîfis¥ fhy¤âš áy kh‰w§fŸ V‰gL« v‹W eh« mDkhÅ¡»nwh«.
bg‰WŸsJ. bghUËaš g‰wh¡Fiwahd ts§fS¡F« v©z‰w kh‰w§fŸ V‰glhj FW»a fhy¤ij¥g‰¿ Muhí« mQFKiw x¥Õ£L
ÉU¥g§fS¡F« ïilnaahd kÅj elto¡iffis¥ g‰¿¡ TW»wJ. khwh¢ rkÃiy (Compartive Static) MF«. (c«) x¥Õ£L khwh
rkÃiyÆš, xU fhy¡f£l¤âš cŸs bghUshjhu Ãiyiaí« ntW
bghUËaš ãu¢ridfis Muha csÉaš g‰¿a m¿î
xU fhy¡f£l¤âš cŸs bghUshjhu Ãiyiaí« x¥ã£L
mtáakhdJ. bjhÊyhs® ãu¢ridfis Muha, bjhÊš rh®ªj
gh®¡»nwh«. kh®õÈ‹ `njit mË¥ò¡ nfh£ghL’ ïj‰F xU ešy
csÉaš m¿î mtáakhdJ. xU ešy ɉgidahs‹, j‹Dila
vL¤J¡fh£lhF«.
g©l§fË‹ Éiyia kh‰w ÉU«ò«nghJ th§FgtÇ‹ kdÃiyia
e‹F m¿ªâU¤jš mtáakhF«. gy K¡»akhd bghUËaš ÉâfŸ ïa§FÃiyÆš, rKjha« xU rkÃiyÆÈUªJ k‰bwhU
csÉaiy mo¥gilahf bfh©nl mikªJŸsd. (c«) FiwªJ brš rkÃiy¡F khW« tÊKiwia¥ g‰¿ MuhŒ»nwh«. ïa§F ÃiyÆš
ïWâ Ãiy¥ ga‹gh£L Éâ, xU g©l¤â‹ ïU¥ò mâfÇ¡f fhy¤â‹ g§F ï‹¿aikahjJ. ïa§F ÃiyÆš kh‰w« v‹gJ
mâfÇ¡f, mij th§F« ÉU¥g« FiwªJ bfh©nl bršY« v‹W ika¡fU¤jhF«. (c«) Kªija fhy¤â‹ t£o åj¤ij¥ bghW¤J
TW»‹wJ. ï‹iwa KjäL mikí« tÂf¢ RHš (Trade Cycle) ïj‰F xU ešy
vL¤J¡ fh£lhF«.
bbbbbggggghhhhhUUUUUËËËËËaaaaaYYYYY«««««,,,,, fffffÂÂÂÂÂjjjjjÉÉÉÉÉaaaaaYYYYY«««««,,,,, òòòòòŸŸŸŸŸËËËËËÆÆÆÆÆaaaaaYYYYY«««««
(Economics, Mathematics and Statistics) ïïïïïUUUUU¥¥¥¥¥òòòòò««««« bbbbbrrrrryyyyyîîîîî««««« bbbbbuuuuuhhhhh¡¡¡¡¡fffffKKKKK««««« (Stocks and Flows)
k‰w m¿Éašfis¥ nghynt, bghUËaš fÂjÉanyhL«, ïU¥ò«, bghUËaÈ‹ mo¥gil¡ fU¤jikthF«. ïU¥ig
òŸËÆanyhL« bjhl®òilaJ. òŸËÆaš v‹gJ `ruhrÇ’ g‰¿a, xU fhy¡f£l¤âš msÉl Koí«. Flow v‹gJ F¿¥ãl¥g£l
`v©Â¡if’ g‰¿a m¿ÉayhF«. bghUËaÈš eh« ga‹gL¤J« ïilbtËÆš (Period of Time) msÉl Koí«. ntW tifÆš
m£ltizfS«, tiugl§fS« òŸËÆaiy mo¥gilahf¡ T¿dhš, ïâš fhy¥ gÇkhz« K¡»akhdJ. (c«) bršt« ïU¥ghF«.
bfh©lit. fÂjÉaš KiwfŸ eåd bghUshjhu¤âš mâf tUkhd«, brythF«.
msÉš ga‹gL¤j¥gL»‹wd.
18 19