Table Of Content

'^ *% l*>> i --'t\ Tili oktober 2008 KAZALO SOBOTNI DOPOLDANSKI DEL 1 Dobrodošli na konferenci! predsednik Thomas S. Monson 2 mu Dovolite storiti preprosto starešina L. Tom Perry 4 Pojdite torej sestra SilviaH. Allred 8 Dovolj veste starešina Neil L. Andersen 11 Zakaj je oe bral Mormonovo knjigo? starešina Marcos A. Aidukaitis 14 Zakramentni sestanek in zakrament starešina Dallin H. Oaks 17 mo Neskonna upanja predsednik Dieter F. Uchtdorf 21 SOBOTNI POPOLDANSKI DEL 26 Potrjevanje cerkvenih voditeljev predsednik Henry B. Eyring 27 Kar bo, pa bo! starešina Joseph B. Wirthlin 28 Delovanje angelov starešina Jeffrey R. HoUand 32 Celo otrok lahko razume starešina Gerald Causse 35 Pot starešina Lawrence E. Corbridge 38 Pridite v Sion starešina D. Todd Christofferson 41 Vedno molite starešina David A. Bednar 45 DUHOVNIŠKI DEL 49 Izkazujmo ast duhovništvu in ga dobro udejanjajmo starešina Richard G. Scott 50 Roke varnosti starešina Jay E. Jensen 54 Zmaga v vojni proti zlu starešina James J. Hamula 57 Privzdignite, kjer stojite predsednik Dieter F. Uchtdorf 61 O vi, ki se podajate na delo! predsednik Henry B. Eyring 66 Uiti se, delati, biti predsednik Thomas S. Monson 70 NEDELJSKI DOPOLDANSKI DEL 75 V srcu smo eno predsednik Henry B. Eyring 76 Kršanski pogum - cena Kristusovega uenca starešina Robert D. Hales 80 Bog ima rad vse svoje otroke in jim pomaga škofKeithB. McMullin 84 Nazaj kvrlini sestra Elaine S. Dalton 88 Božja resnica se bo nadaljevala predsednik M. Russell Ballard 91 Naj bo potovanje radostno predsednik Thomas S. Monson 95 u NEDELJSKI POPOLDANSKI DEL 100 Preizkus predsednik Boyd K. Packer 101 Celestialna poroka starešina Russell M. Nelson 106 Pouevanje evangelija - naše najpomembnejše poslanstvo starešina William D. Oswald 110 Vrnitev domov starešina Eduardo Gavarret 114 Prievanje kot postopek starešina Carlos A. Godoy 117 Upam, da veš, kako nam je bilo težko! starešina Quentin L. Cook 120 Dokler se ponovno ne snidemo! predsednik Thomas S. Monson 125 GENERALNI SESTANEK MLADENK 127 Izpolnitev namena Društva za pomo sestra Julie B. Beck 128 Sveti templji in svete zaveze sestra Silvia H. AUred 133 Sedaj se radostimo sestra Barbara Thompson 136 Srea - vaša dedišina predsednik Dieter F. Uchtdorf 140 111 Digitized by the Internet Archive in 2011 with funding from Corporation of tlie Presiding Bisliop, Tine Cliurcli of Jesus Clirist of Latter-day Saints Iittp://www.arcliive.org/details/conferencereport2008saslv Sobotni dopoldanski del Dobrodošli na konferenci! PREDSEDNIKTHOMAS MONSON S. predsednik CerkveJezusa Kristusa svetili izposlednjiti dni Oe Nebeški pozna vsakega izmed nas in ve, kajpotrebujemo. Naj nas med konferenco navdaja njegov Duh! Dragi bratje in sestre, pozdravljeni na konferenci! Zdi se. daje zadnjih šest mesecev, od takrat, ko smo se nazadnje videli, kar švignilo mimo. Veliko se je zgodilo, ker se Gospodovo delo neprekinjeno nadaljuje. Imel sem privilegij, da sem s svetovalcema in drugimi generalnimi osebnostmi posvetil tri nove templje: v Curitibi v Braziliji, v Panama Cityju v Panami in v Twin Fallsu v Idahu- sedaj imamo povsod po svetu že 128 delujoih templjev. Na veer pred vsako posvetitvijo templja so potekali sijajni kulturni dogodki. V mestu Curitiba v Braziliji je s pomojo glasbe, plesa in videa štiri tiso tristo trideset lanov tempeljskega okoliša skupaj z zborom, ki ga je sestavljalo tiso sedemsto pevcev, predstavilo nadvse navdihujo program. Ogromen nogometni stadion, kjer se je ta dogodek odvijal, je bil nabito poln. Pihal je veter in pripravljalo se je k dežju. V molitvi sem nebeškega Oeta prosil, naj se milostno uzre na tiste, ki so se za nas tako vestno pripravili za nastop in katerih kostumi in predstavitev bi propadli, e bi zaelo deževati. Molitevje uslišal in šele po konani predstavije kasneje tistega veera padlo obilo dežja. Zgodovino Cerkve v Braziliji so ponazorili s pesmijo in plesom. Posebno ganljiv je bil prizor o misijonarjih Jamesu E. Faustu in Williamu Grantu Bangerterju, ki sta leta 1938 služila v Curitibi. Ko so na velikih zaslonih prikazali njuni sliki, se je med obinstvom zaslišalo strašno navdušenje. Dogodekje bil sijajen v vseh pogledih! V Panama Cityju v Panami smo veer pred posvetitvijo tamkajšnjega templja videli nekaj devetsto mladih, ki so se zbrali iz vse Paname. Ko so plesali in predstavili sporoilo o družmi, prijateljstvu in veri, so bili obleeni v pisane folklorne noše. Zvedeh smo da so se pripravljali eno leto. Prišli so iz oddaljenih krajev, kot so otoki San Blas in podroja Canguinola v severovzhodni Panami. Iz San Blasa so mladi do glavnega mesta potovali tn dni, naj je bilo po kopnem ali po morju. Dogodekje bil udovit in navdihujo. Na pripravah za nedavno posvetitev templja v mestu Twin Falls v Idahu, so tamkajšnji clam Cerkve na prireditveni prostor postavili velik oder. Umazano areno so prekrili s travo in okrasnim rastlinjem ter postavili velik slap, kije predstavljal slapove Shoshone VFaellesr,npariljubljeno znamemtost, ki je od novega templja oddaljena približno tri kilometre prireditev se je zaela, ko je tri tiso dvesto mladeniev in mladenk prišlo v areno in mahalo z modrimi ter belimi trakovi, zaradi esar seje arena spremenila v veliko tekoo reKo. Zamisel za proslavo z naslovom Živa voda. ki je združila mladino iz štirinajstih okolišev novega tempeljskega okrožja, je bila vzeta iz evangelija po Janezu, etrto poglavje, deseti in štirinajsti verz. S pesmijo in plesom so pokazali, da za duhovno življenje potrebujejo Odrešenikovo živo vodo, prav kakor njihovo telo za življenje potrebuje gorske potoke in rekel njihovega podroja. Vse, ki smo imeli ast prisostvovati temu dogodku, so nastopajoi navdahnili in pouili. Tovrstne dogodke podpiram. Naši mladini omogoijo sodelovanje v neem resnino nepozabnem. Prijateljstva, ki jih sklenejo, in spomini, ki jih ustvarijo, jim bodo ostala za veno. Naslednji mesec bo po veji prenovi ponovno posveen tempelj v mestu Mexico City v Mehiki. V naslednjih mesecih bodo dokonana dela na drugih templjih in imeli bomo dneve odprtih vrat ter posvetitve. V veselje mi je, da lahko ta dopoldan objavim pet novih templjev, za katere je bilo pridobljeno zemljiše in ki bodo v prihodnjih mesecih in letih zgrajeni na naslednjih lokacijah: Calgary in Alberta v Kanadi, Cordoba v Španiji, Filadelfija v Pensilvaniji in Rim v Italiji. Bratje in sestre, naša misijonarska sila, ki služi po svetu, nadalje iše ljudi, ki išejo resnice, ki jih lahko najdemo v evangeliju Jezusa Kristusa. lanstvo v Cerkvi stalno raste ve že kot 178 let. Imel sem privilegij, da sem se v zadnjih šestih mesecih sestal z nekaterimi voditelji držav in predstavniki vlad. Tisti, s katerimi sem se sreal, imajo dobro mnenje o Cerkvi in naših lanih in so ponudili sodelovanje in izkazali podporo. Vendar obstajajo podroja sveta, kjer imamo omejen vpliv in kjer nam evangelija ni dovoljeno razglašati svobodno. Kot vas je pred ve kot dvaintridesetimi leti rotil predsednik Spencer W. Kimball, vas rotim tudi sam, da molite za otvoritev teh podroij, da se bodo odprla tudi ta in da bomo tamkajšnje ljudi lahko pouili o radosti evangelija. Ko smo takrat molili in se tako odzvali na prošnje predsednika Kimballa, smo bili pria udežem, ko so se države, v e katere Cerkev prej ni imela dostopa, odpirale ena za drugo. To se bo zopet zgodilo, bomo molili z vero. Sedaj, bratje in sestre, smo prišli sem, dabi prejeli poduk in navdih. Nekateri ste v Cerkvi novi. Pozdravljamo vas! Nekateri se sooate s težavami, izzivi, z razoaranjem in izgubami. Imamo vas radi in molimo za vas. V teh dveh dneh bomo slišali veliko sporoil. Zagotavljam vam, da so moški in ženske, ki vas bodo nagovorili, molili o tem, kaj naj pomo povedo. Bili so navdahnjeni, ko so prosili za nebeško in vodstvo. Oe Nebeški pozna vsakega izmed nas in ve, kaj potrebujemo. Naj nas navdaja njegov Duh, ko bomo spremljali to, in sicer stooseminsedemdeseto jesensko cerkveno generalno konferenco! Toje moja iskrena molitev, v imenu Jezusa Kristusa, amen. MU DOVOLITE STORITI PREPROSTO STAREŠINA TOM PERRY L. lan zboradvanajstih apostolov Da bi sipri iskanju olajšanja po življenjskih stresih iskreno prizadevali, da bi naše življenjepostalopreprostejše! Tisti, ki smo že nekaj asa tukaj - in s starešino Wirthlinom sva tukaj že dolgo - smo v življenjskih izpitih prepoznali doloene vzorce. So dobra in slaba obdobja, vzponi in padci, obdobja radosti in žalosti ter bodisi as obilja bodisi pomanjkanja. Ko se nam življenje zasue v nepriakovani in neželeni smeri, vasih doživljamo stres in zaskrbljenost. Eden od izzivov zemeljske preizkušnje je, da ne dopustimo, da bi nas življenjski stresi in napori premagali - da prenašamo razlina življenjska obdobja in ostajamo pozitivni, celo optimistini. Ko nas doletijo težave in izzivi, bi si nemara morali v mislih zapisati naslednje besede Roberta Brovvaiinga o upanju: »Najboljše šele pride.« (iz njegove pesmi Rabbi Ben Ezra) Vseh življenjskih borb in neurij ne moremo predvideti, niti tistih za prvim vogalom, toda kot ljudje vere in upanja brez kanka dvoma vemo, daje evangelij Jezusa Kristusapravi in da »najboljše šele pride«. Spomnim se nekega življenjskega obdobja, ko sem bil pod nenavadnim pritiskom. Imel sem težave z zaposlitvijo in istoasno so ugotovili, da ima žena življenjsko nevarno bolezen. To je bilo eno tistih obdobij, ko sem util, kakor da se je nasprotnik odkrito spravil name in na mojo družino. Tiste dni, ko se je zdelo, da sta bila stres in zaskrbljenost najinega razburkanega življenja najmonejša, sva z ženo našla nain, da sva seju razbremenil. Odpeljala sva se na kraj, ki je bil le nekaj kilometrov od doma. da bi za nekaj trenutkov ušla pred težavami in zautila olajšanje, da sva se pogovarjala in drug drugega ustveno tolažila. To je bilo ob jezeru Walden, lepem, manjšemjezeru, ki so ga obdajali gozdovi. eCe se je žena poutila dovolj mono, sva šla na sprehod okrog jezera. Druge dneve sva, se ni poutila dovolj mono za hojo, preprosto sedela v avtu in se pogovarjala. Jezero Walden je bil najin poseben kraj za poitek, razmislek in zdravljenje. Morda je bilo to zaradi njegove zgodovine - povezave s prizadevanji Henryja Davida Thoreauja, da bi se za nekaj let odpovedal posvetnosti - da namaje nudilo toliko preprostega upanja in beg, v katerem sva se prerodila po najinem preve zapletenem življenju. Marca 1845 seje Thoreau odloil preseliti na bregovejezera Walden in dve leti preživel tako, da je poskušal najti smisel življenja. Nastanil se je na posesti, ki je bila v lasti njegovega dobrega prijatelja Ralpha Waldona Emersona. Od nekega železniarjaje kupil staro kolibmo, jo podrl, v gozdu nasekal les in si postavil koo. Izdatke si je natanno zapisoval zakljuil, da je za dom in svobodo potrošil samo dvajset evrov in osem centov. Napravil je vrt, na katerem je posadil grah, krompir, koruzo, fižol in repo da bi lazje preživel. Posadil je sto arov fižola, da bi nekaj malega prislužil za svoje potrebe Res majhen zaslužek: 6,22 evrov. Thoreauje živel precejmne ozirajo se na as. V svoji koi ni imel ne ure ne koledarja. as je preživel s pisanjem preuevanjem lepot ter udes narave, ki so ga obdajala, vkljuno s tamkajšnjimi rastlinami, pticami in živalmi. Ni živel pušavniškega življenja - veino