analiz anaravn ihpokrajinskihtipovslov en ijez Gis-om Geog rafijaslov en i

17 Pages·2014·0.54 MB·Slovenian

Geografski vestnik 86-2, 2014, 103–119 Književnost
KNJIŽEVNOST
Rok­Ciglič:
ana­li­za­narav­nih­pokra­jin­skih­tipov­slo­ve­ni­je­z Gis-om
Geo­gra­fi­ja­slo­ve­ni­je 28
Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 156 stra ni, 48 slik,
57 pre gled nic, ISBN 978-961-254-723-3
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 28

ANALIZA NARAVNIH
POKRAJINSKIH TIPOV
SLOVENIJE Z GIS-OM

ROK CIGLI(cid:0)
V zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je je pod zapo red no šte vil ko 28 izš la knji ga ‘Ana li za narav nih pokra jin -
skih tipov Slo ve ni je z GIS-om’, ki v de se tih vse bin skih poglav jih, na 156 stra neh, pred stav lja edins tve no
geo graf sko lite ra tu ro na temo tipi za ci je pokra jin z upo ra bo geo graf skih infor ma cij skih siste mov. Ne
gre za ponov ni poskus regio na li za ci je ali tipi za ci je Slo ve ni je ampak za poskus uva ja nja novo dob nih geoin -
for ma cij skih oro dij v pro ce se obli ko va nja pokra jin skih tipov. Sodob na raču nal niš ka opre ma in podat ki
v di gi tal ni obli ki namreč omo go ča jo upo ra bo raz lič nih geoin for ma cij skih oro dij, s ka te ri mi lah ko omilimo
neka te re prob le me pri dolo ča nju ozi ro ma pre ver ja nju dolo če nih narav nih pokra jin skih tipov, pred vsem
na področ ju objek tiv no sti in pre gled no sti.
V mo no gra fi ji je pred stav lje na ana li za dveh obsto je čih narav no po kra jin skih tipi za cij Slo ve ni je z različ -
ni mi kvan ti ta tiv ni mi meto da mi in digi tal ni mi podat kov ni mi slo ji. Glav ni namen mono gra fi je je neka te re
obsto je če zem lje vi de narav nih pokra jin skih tipov Slo ve ni je ponov no izde la ti ozi ro ma potr di ti z raz lič ni -
mi geoin for ma cij ski mi orod ji ter s tem pre ve ri ti, v ko lik šni meri lah ko obsto je če, roč no zari sane izvir ne
tipi za ci je Slo ve ni je potr di mo s pred vi do ma bolj objek tiv ni mi (kvan ti ta tiv ni mi) meto da mi. Naj več ji pou -
da rek je na območ jih uje ma nja med izvir no in mode li ra ni mi tipi za ci ja mi ter na območ jih naj več jih raz ha janj.
Sklad no s teo ret ski mi nedo re če nost mi v geo graf ski stro ki so pred stav lje na raz lič na spoz na nja s po -
droč ja pokra jin ske kla si fi ka ci je, s ka te ri mi je zaob jet več ji del odpr tih prob le mov, raz no li kost pogle dov
103
Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014
in meto do loš kih pri sto pov. Pred stav lje ni so raz lič ni pri me ri kla si fi ka cij slo ven ske ga ozem lja, kakor tudi
pri me ri upo ra be GIS-a pri izde la vi kla si fi ka cij teme lje čih na tuji lite ra tu ri. V po seb nem (če tr tem) poglav -
ju sta natanč no pred stav lje ni izbra ni narav no po kra jin ski tipi za ci ji Slo ve ni je, ki sta pred met mode li ra nja
ozi ro ma izvedb metod nad zo ro va ne kla si fi ka ci je:
• raz de li tev Slo ve ni je na pokra jin skoe ko loš ke tipe (Špes s so de lav ci 2002),
• raz de li tev Slo ve ni je na pokra jin ske tipe (Per ko 1998a, 1998b in 2007b).
Obe kla si fi ka ci ji opre de lju je ta pokra jin ske tipe in sta dostop ni v di gi tal nem zapi su, zato sta pri merni
za mode li ra nje.
Peto poglav je je name nje no pred sta vi tvi geoin for ma cij skih oro dij. Vsa ko geoin for ma cij sko orodje
ima svo je pred no sti in sla bo sti, ki so odvi sne tudi od last no sti podat kov. Preiz ku še na geoin for ma cijska
orod ja so raz no li ka in omo go ča jo izde la vo raz lič nih mode lov za izbra ni narav no po kra jin ski tipi za ci ji
Slo ve ni je. V ra zi ska vi je bilo upo rab lje nih sedem izbra nih geoin for ma cij skih metod nad zo ro va ne kla -
si fi ka ci je:
• naj več ja ver jet nost,
• odlo či tve no dre vo, raz li či ca CT (raz li či ca, ki jo upo rab lja pro gram SPSS),
• naj manj ša raz da lja,
• najb liž ji sose di,
• odlo či tve no dre vo, raz li či ca CTR (raz li či ca, ki jo upo rab lja pro gram Idri si z na či nom deli tve gle de
na raz mer je infor ma cij ske ga pris pev ka),
• odlo či tve no dre vo, raz li či ca CTG (raz li či ca, ki jo upo rab lja pro gram Idri si z na či nom deli tve gle de
na Gini jev koe fi cient),
• odlo či tve no dre vo, raz li či ca CTE (raz li či ca, ki jo upo rab lja pro gram Idri si z na či nom deli tve gle de
na infor ma cij ski pris pe vek).
V še stem poglav ju so pred stav lje ni ključ ni podat kov ni slo ji o na rav no geo graf skih prvi nah kot kla -
si fi ka cij skih dejav ni kih, v sed mem poglav ju pa vred no te nje sled njih s po moč jo obsto je čih kla si fi ka cij,
gle de na meri lo kla si fi ka ci je, vred no te nje z vi di ka med se boj ne pove za no sti podat kov nih slo jev, vred-
no te nje podat kov nih slo jev z vi di ka izsto pa jo čih vred no sti ter izbor podat kov nih slo jev za nadalj nje
mode li ra nje, kakor tudi nji ho ve zna čil no sti.
Na teme lju pred stav lje nih izbra nih podat kov nih slo jev, učnih vzor cev in geoin for ma cij skih oro dij
so bile izde la ne raz lič ne mode li ra ne narav no po kra jin ske tipi za ci je, ki so osred nji del pri ču jo če razi -
ska ve in jih spoz na mo v de ve tem poglav ju. S šti ri mi izbra ni mi podat kov ni mi slo ji (nad mor ska viši na,
naklon, pre pust nost, pada vin ski režim) in raz lič ni mi geoin for ma cij ski mi orod ji na pod la gi dveh obsto -
je čih, roč no začr ta nih tipi za cij je nasta lo več mode li ra nih narav no po kra jin skih tipi za cij. Osred nji del
ana li ze je osre do to čen na preu če va nje uskla je no sti mode li ra nih in izvir nih narav no po kra jin skih tipi -
za cij ozi ro ma na vpra ša nje, kako uspe šno lah ko izde la vo izvir nih tipi za cij pono vi mo s šte vil ski mi mode li.
S pri mer ja vo mode lov in izvir ni kov lah ko ugo tav lja mo tudi, kje v Slo ve ni ji so območ ja posa mez nih
tipov, ki so po raz lič nih meto dah kla si fi ci ra na (po tr je na) ena ko, in kje so območ ja tipov, ki jih ni potr -
dil noben model.
Av tor, na pri me ru dveh tipi za cij Slo ve ni je ugo tav lja, da je mogo če izde la ti mode le z raz lič ni mi geoin -
for ma cij ski mi orod ji, kate rih uspe šnost je raz lič no veli ka – mode li so dali rezul ta te, ki so se z iz vir ni kom
uje ma li do 75%. Na kon cu so nave de ne tudi ugo to vi tve o upo ra bi GIS-a za dolo ča nje narav nih pokrajin -
skih tipov Slo ve ni je ter pred la ga ni kon kret ni postop ki tipi za ci je Slo ve ni je na narav ne pokra jin ske tipe
ter postop ki za nji ho vo vred no te nje.
Ma te ja Breg Valja vec
104
Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost
aleš­smre­kar,­Mate­ja­Šmid­Hri­bar,­jer­nej­tiran,­Bojan­erhar­tič:
in­ter­pre­ta­ci­ja­oko­lja­na­pri­me­ru­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja
Geo­ri­tem 24
Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 134 stra ni, 52 slik,
12 pregled nic, ISBN 978-961-254-712-7
ALE[ SMREKAR
MATEJA [MID HRIBAR
JERNEJ TIRAN
BOJAN ERHARTI^
INTERPRETACIJA
OKOLJA NA
PRIMERU
LJUBLJANSKEGA
BARJA

GEORITEM 24
V zbir ki Geo ri tem je pod zapo red no šte vil ko 24 izš la knji ga Inter pre ta ci ja oko lja na pri me ru Ljubljan -
ske ga bar ja, ki v os mih poglav jih, na 134 stra neh, pred stav lja temelj no in edins tve no geo graf sko lite ra tu ro
na področ ju inter pre ta ci je oko lja. Knji ga iz raz lič nih vidi kov osvet li ti odnos med člo ve kom in nara vo
na Ljub ljan skem bar ju ter pred sta vi možen pri stop inter pre ta ci je tam kajš nje kul tur ne pokra ji ne.
»…V nas prot ju z obi čaj ni mi pred sta vi tva mi vse bin na zava ro va nih območ jih, za kate re se nema lo krat zdi,
daje bis tve no poda ja nje kopi ce podat kov, je temelj ni namen inter pre ta ci je oko lja, da lju dem na pri ja zen
način prib li ža dolo če no vse bi no in jim poma ga k ra zu me va nju pokra ji ne…« Namreč, učin ko vi to lah ko
varu je mo le tisto, kar poz na mo in razu me mo, s či mer sle di mo geslu »SOS: Spoz na vaj, Opa zuj, Spo štuj!«
Po celost ni pred sta vi tvi Ljub ljan ske ga bar ja je podrob no pred stav ljen raz voj inter pre ta ci je, in sicer
nje no uve ljav lja nje in raba sko zi čas v raz lič nih oko ljih ter obsto je če inter pre ta cij ske teh ni ke in metode.
Inter pre ta ci ja se v zad njih letih pojav lja v po ve za vi z raz lič ni mi tipi zava ro va nih obmo čij, zato ni pre -
se net lji vo, da so avtor ji za pri mer štu di je izbra li nedav no usta nov lje ni Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je.
Mo no gra fi ja pose ga v za va ro va na območ ja, zato ima mo oprav ka z nad pov preč ni mi narav ni mi in
kul tur ni mi zna me ni tost mi. V slo ven ski zako no da ji vla da jo ter mi no loš ka nes klad ja v poi me no va nju narav -
nih in kul tur nih zna me ni to sti, zato so avtor ji celot no poglav je pos ve ti li pred sta vi tvi te prob le ma ti ke.
Od zakon sko dolo če nih narav nih zna me ni to sti do narav nih vred not, od kul tur nih spo me ni kov do kul -
tur ne dediš či ne prei de jo h kon cep tu pove zo va nja narav nih in kul tur nih zna me ni to sti. V evrop skem
pro sto ru se tež nje po zdru že va nju narav ne in kul tur ne dediš či ne že pojav lja jo, pred vsem zara di tež nje
po celost nem uprav lja nju zava ro va nih obmo čij kot so kra jin ski, regij ski in narod ni par ki.
105
Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014
Sklad no s tem je v pe tem poglav ju, ki je name nje no pred sta vi tvi dediš či ne na območ ju Kra jin skega
par ka Ljub ljan sko bar je, upo rab ljen eno ten ter min – dediš či na. Kul tur na pokra ji na Ljub ljan ske ga bar-
ja s pe stro geo loš ko pod la go in več tisoč let no pose li tvi jo je boga to pre pre de na z raz no vrst no dediš či no.
V še stem poglav ju je pred stav ljen izbor pet naj stih bar jan skih obmo čij, pri mer nih za inter pre ta ci -
jo oko lja. Za podrob nej šo ana li zo in štu di jo pri me ra je izbra no poreč je Iške. Pred stav lje no je z raz lič ni mi
inter pre ta cij ski mi orod ji. Rde ča nit inter pre ta ci je oko lja je reka. Iška z edins tve ni mi hidro loš ki mi zna -
čil nost mi ter pokra jin sko pestrost jo poreč ja ponu ja zelo širok nabor inter pre ta tiv nih in izo bra že val nih
vse bin, ki obi sko val cem doslej še niso bile ustrez no pred stav lje ne. »…Glav na zna čil nost Iške je nje na
troj nost, saj na svo ji krat ki, vse ga 29km dol gi poti teče sko zi glo bok Iški vint gar s sko raj pre pad ni mi ste -
na mi, po rodo vit nem in s pit no vodo boga tem Iškem vrša ju ter urav na nem in moč vir nem Ljub ljan skem
bar ju, torej po treh povsem raz lič nih pokra ji nah…«Povsem na novo so avtor ji raz vi li ozi ro ma nad gra-
di li več inter pre ta cij skih oro dij, bodi si kla sič nih, bodi si raču nal niš ko pod pr tih. Med glav ni mi so: učna
pot, infor ma tiv na tab la, e-lek ci ja, ban ka teren skih nalog, učil ni ca na pro stem in bro šu ra.
Vse bi ne so pred stav lje ne z be se di li, foto gra fi ja mi, ilu stra ci ja mi, sta ri mi in novej ši mi zem lje vi di ter
sli kov ni mi in zvoč ni mi posnet ki. Inter pre ta cij ska orod ja so name nje na raz lič nim cilj nim sku pi nam.
Učna pot z bro šu ro in infor ma tiv ni mi tab la mi je zara di dol ži ne name nje na pred vsem kole sar jem, še
pose bej dru ži nam. Po raz lič nih e-lek ci jah naj po go ste je pose ga jo osnov no šol ci, sred nje šol ci in tudi študen -
ti. Didak tič na navo di la, pri lo že na e-lek ci jam, so name nje na nji ho ve mu vklju če va nju v pe da goš ki pro ces.
Ban ka teren skih nalog je zasno va na tako, da si pred odho dom na teren sko delo pri pra vi te naloge, ki
jih rešu je te po poti. V pro ce su nasta ja nja je tudi učil ni ca na pro stem, ki bo prvens tve no name nje na
šol skim sku pi nam in dru ži nam z otro ki.
Knji go je na pot med bral ce pos pre mil pred go vor direk to ri ce Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar -
je, gos pe Bar ba re Zupanc, ki pou dar ja, da je konč ni rezul tat inter pre ta ci je »…spo ro či lo, ki ga bo pre jem nik
z lah ko to razu mel, si ga zapom nil in upo šte val v svo jih nadalj njih deja njih…«, zato je »…pri ču jo ča mono -
gra fi ja pomem ben korak, da se tega zač ne mo zave da ti…«.
Ma te ja Breg Valja vec
Rok­Ciglič,­Dra­go­Per­ko,­Mati­ja­Zorn­(ured­ni­ki):
Di­gi­tal­ni­pro­stor
Gis­v slo­ve­ni­ji 12
Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 226 stra ni,
ISBN 978-961-254-714-1
30. sep tem bra 2014 je Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti
ozi ro ma nje go va inšti tu ta Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka in Inšti tut za antro po loš ke in pro stor ske
štu di je v so de lo va nju z Od del kom za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, Zve zo geo -
gra fov Slo ve ni je in Zve zo geo de tov Slo ve ni je orga ni zi ral dva naj sti bie nal ni sim po zij ‘Geo graf ski
infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji’ (več v ru bri ki Zbo ro va nja). Ob tej pri lož no sti je pri Založ bi ZRC izš -
la mono gra fi ja z na slo vom ‘Di gi tal ni pro stor’, kot dva naj sta šte vil ka mono graf ske zbir ke ‘GIS v Slo ve ni ji’.
Dose da nje knji ge v zbir ki so ime le tak šen naslov kot sprem lja jo či sim po zij, od tokrat ne šte vil ke pa bodo
ime le knji ge raz lič ne naslo ve, sklad ne z no sil no temo. Zakaj rav no »di gi tal ni pro stor«? Vzrok je v raz -
vo ju teh no lo gi je in pestre ponud be digi tal nih podat kov, zara di kate rih lah ko upo rab ni ki z GIS-i razi sku je jo
tako ime no van digi tal ni pro stor čeda lje bolj podrob no in z več vidi kov.
To krat na mono gra fi ja vse bu je 19 znans tve nih in stro kov nih pogla vij ter je že dva naj sta v zbir ki mono -
gra fij, ki od leta 1992 bie nal no pred stav lja jo vsa ko krat ni pre sek dve let ne ga znans tve ne ga, stro kov ne ga
in peda goš ke ga dela na področ ju raz vo ja ter upo ra be geo graf skih infor ma cij skih siste mov (GIS) v Slo -
ve ni ji. Šte vi lo avtor jev (bli zu pet de set) in nji ho va poklic na raz no li kost daje ta vpo gled v raz mah tovrst nih
106
Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost
GIS V SLOVENIJI
DIGITALNI PROSTOR
ROK CIGLI^
DRAGO PERKO
MATIJA ZORN

12

razi skav in raz šir je nost, lah ko bi rekli celo nepo greš lji vost nji ho ve upo ra be. V vseh knji gah je bilo skupaj
objav lje nih že bli zu tri sto pet de set pris pev kov. V to krat ni so pri ka za ni rezul ta ti pro jek tov in izsled ki
razi skav s po dro čij, kot so: geo gra fi ja, vodars tvo, varo va nje pred narav ni mi nesre ča mi, zgo do vi na,
literarne vede, ure ja nje pro me ta in mobil no sti, kme tijs tvo, arheo lo gi ja, daljin sko zaz na va nje, ener getika
indru ga.
Na sli kah 1–3 je krat ka ana li za spre mi nja nja struk tu re pris pev kov s treh vidi kov: raz mer ja med ‘teo -
re tič ni mi’ in ‘a pli ka tiv ni mi’ pris pev ki, raz mer ja med ‘znans tve ni mi’ in ‘stro kov ni mi’ pris pev ki ter raz mer ji
med pris pev ki z raz lič nih geoin for ma cij skih podro čij. Raz mer je med ‘teo re tič ni mi’ in ‘a pli ka tiv ni mi’
pris pev ki (sli ka 1) je bilo do leta 2004 veči no ma urav no te že no, nato pa (z iz je mo dese te knji ge) opa -
ža mo stop nje va nje pre vla de ‘a pli ka tiv nih’ del. Letoš nja knji ga je topo gled no zopet urav no te že na. V to krat ni
knji gi ponov no bele ži mo raz ko rak med znans tve ni mi in stro kov ni mi pris pev ki (sli ka 2), gle de zastopa -
no sti posa mez nih geoin for ma cij skih podro čij (sli ka 3), pa tudi v to krat ni knji gi pre vla du je jo pris pev ki
o pro stor sko-ča sov nih ana li zah in mode li ra nju.
V uvod nem pris pev ku Rok Ciglič (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) in osta li opre -
de li jo digi tal ni pro stor kot »na vi dez no resnič nost«, ki pa z vse splo šnej šo upo ra bo posta ja vse bolj tudi
»de jan ska resnič nost« današ nje ga »di gi tal ne ga sve ta«. V po glav ju so pred stav lje ni raz lič ni viri digi tal -
nih pro stor skih podat kov, ki so na voljo za območ je Slo ve ni je, ana li zi ra na pa je tudi nji ho va vlo ga pri
narav no po kra jin ski kla si fi ka ci ji. Sle di čla nek Roka Cigli ča in Dra ga Per ka (oba Geo graf ski inšti tut Anto -
na Meli ka ZRC SAZU) o mo de li ra nju geo graf skih tipi za cij z me to da mi nad zo ro va nih kla si fi ka cij. Sle di ta
dva pris pev ka pove za na z hi dro-geo morf ni mi pro ce si. V pr vem Dejan Gri gil lo (Fa kul te ta za grad be -
niš tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) in osta li piše jo o upo ra bi lidar ske ga DMR pri mode li ra nju
vod ne ga toka v hu dour niš ki gra pi, v dru gem pa Mau ro Hrva tin (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka
ZRC SAZU) in osta li piše jo o upo rab no sti GIS-ov pri izra ču nu posa mez nih čla nov Gavri lo vićeve erozijske
enač be. Prav tako dva član ka govo ri ta o upo rab no sti letal skih posnet kov. Žiga Kokalj in Tat ja na Velja-
nov ski (oba Inšti tut za antro po loš ke in pro stor ske štu di je ZRC SAZU) piše ta o iz de la vi tri raz sež ne ga
107
Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014
35
30
25
v
o
vk 20
e
p
pris
o 15
vil
e
št
10
5
0
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
knjiga
teoretični prispevki aplikativni prispevki
Sli ka 1: Spre mi nja nje raz mer ja med ‘teo re tič ni mi’ in ‘a pli ka tiv ni mi’ pris pev ki.
35
30
25
v
o
vk 20
e
p
pris
o 15
vil
e
št
10
5
0
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
knjiga
znanstveni prispevki strokovni/pregledni prispevki
Sli ka 2: Spre mi nja nje raz mer ja med ‘znans tve ni mi’ in ‘strokovnimi’ pris pev ki.
108
Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost
mode la nase lja Bre ginj iz arhiv skih letal skih posnet kov, Mate ja Breg Valja vec in Danie la Ribei ro (obe
Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) pa o upo rab no sti arhiv skih letal skih posnet kov za preu -
če va nje pokra jin skih spre memb. David Bole (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) piše
o pri mer no sti upo ra be zem ljiš ke ga kata stra in letal skih posnet kov za dolo če va nje kme tij ske rabe, Janez
Ber gant in Borut Vrš čaj (oba Kme tij ski inšti tut Slo ve ni je) pa pred stav lja ta zem lje vid poten cial nih narav-
nih rastišč polet ne gomo lji ke in vlo go GIS-a pri tem. Nika Mesner (Geo det ski inšti tut Slo ve ni je) in osta li
piše jo o upo ra bi meto de objek tiv ne kla si fi ka ci je pri dolo ča nju upra vi če no sti pašni kov do kme tij skih
sub ven cij. Dimi trij Mle kuž (Od de lek za arheo lo gi jo Filo zof ske fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) in Gaš -
per Rutar piše ta o po memb no sti gosto te točk zrač ne ga laser ske ga ske ni ra nja za pre poz na va nje
arheo loš kih sle dov. Sle di več pris pev kov, ki se ukvar ja jo z mo bil nost jo. Samo Drob ne (Fa kul te ta za gradbe -
niš tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) in osta li ana li zi ra jo funk cio nal ne regi je notra njih seli tev Slo ve ni je,
Samo Drob ne in Mit ja Lak ner (oba Fakul te ta za grad be niš tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) pišeta
o mo de li ra nju vpli vov raz dalj delav ne mobil no sti v re gio nal na sre diš ča Slo ve ni je, Jer nej Tiran (Geo -
graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) in osta li o upo ra bi meto de PTAL za mode li ranje dostop no sti
do jav ne ga pot niš ke ga pro me ta, Dejan Jen ko in Samo Drob ne pa o mo de li ra nju pro stor skih vzor cev
delav ne mobil no sti. Sle di pris pe vek Jer ne je Fridl (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) inosta-
lih o pri me ru pro stor ske ana li ze na področ ju lite rar ne zgo do vi ne. Urša Kanjir (In šti tut za antro po loš ke
in pro stor ske štu di je ZRC SAZU) in osta li piše jo o me to di zaz na va nja plo vil s po moč jo viso ko-loč lji -
vih sate lit skih posnet kov, Nino Moho rič in Blaž Repe (Od de lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te ta Uni ver ze
v Ljub lja ni) piše ta o ge oin for ma cij skem vred no te nju loka cij za posta vi tev sonč nih celic, Kri štof Oštir
(In šti tut za antro po loš ke in pro stor ske štu di je ZRC SAZU) in osta li pa pred stav lja jo ino va tiv no meto -
do za samo dej no obde la vo sate lit skih posnet kov. V zad njem pris pev ku Mar ko Komac in Jasna Šini goj
(Geo loš ki zavod Slo ve ni je) piše ta o splet ni a pli ka ci ji za zgod nje opo zar ja nje o ne varno sti pro že nja zemelj -
skih pla zov.
20
18
16
14
v
o
k 12
v
e
p
pris 10
vilo 8
e
št 6
4
2
0
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
knjiga
prostorski podatki in geoinformacijski projekti prostorsko planiranje, vrednotenje nepremičnin
prostorske in prostorsko-časovne analize, aplikacije GIS-ov, navigacija, lokacijske storitve
modeliranje, simulacije GIS in e-upravljanje, e-poslovanje
prostorska vizualizacija, kartografija izobraževanje
daljinsko zaznavanje, naravni viri, vplivi na okolje
Sli ka 3: Spre mi nja nje raz mer ja med pris pev ki gle de na obrav na va no področ je geoin fo ma ti ke.
109
Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014
Bra lec bo v knji gi tako našel neka te re novo sti v upo rab no sti GIS-ov, hkra ti pa se bo lah ko sez nanil
z za ni mi vi mi rezul ta ti, do kate rih bi brez GIS-ov le s tež ka priš li. Vabi mo vas, da si knji go ogle da te v tiska -
ni ali jo pre li sta te digi tal ni obli ki. Sled nja je v ce lo ti dostop na na splet ni stra ni: http://giam2.zrc-sazu.si/si tes/
de fault/fi les/9789612547141.pdf. Več o os ta lih knji gah iz knjiž ne zbir ke GIS v Slovniji pa naj de te na splet-
nem naslovu: http://za loz ba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/gis-v-sloveniji#v, kjer so med dru gim v ce lo ti
dostopne elek tron ske knji ge od osme šte vil ke naprej.
Ma ti ja Zorn
ja­nez­Nared,­Nika­Raz­pot­nik­visko­vić­(ured­ni­ka):
Uprav­lja­nje­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­no
CaPaC­ities 2
Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 208 stra ni,
ISBN 978-961-254-708-0
ja­nez­Nared,­Nika­Raz­pot­nik­visko­vić­(ured­ni­ka):
Ma­na­ging­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­sites­in­sout­hea­stern­euro­pe
Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 128 stra ni,
ISBN 978-961-254-707-3
ja­nez­Nared,­Nika­Raz­pot­nik­visko­vić­(ured­ni­ka):
iz­bra­ni­pri­me­ri­uprav­lja­nja­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­no
CaPaC­ities­3
Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 157 stra ni,
ISBN 978-961-254-715-8
Vse tri mono gra fi je so nasta le v ok vi ru pro jek ta CHERPLAN (Enc ha ce ment of Cul tu ral Heri ta ge
through Envi ron men tal Plan ning and Mana ge ment), ki je name njen raz vo ju in upo ra bi oko lju pri jaznih
pri sto pov ter novih teh nik v na čr to va nju in uprav lja nju z zgo do vin ski mi urba ni mi in rural ni mi naselji
v Ju govz hod ni Evro pi.
Prva mono gra fi ja z na slo vom »Uprav lja nje obmo čij s kul tur no dediš či no« obse ga enaind vaj set pris -
pev kov pet naj stih avtor jev iz Slo ve ni je in tuji ne, v ka te rih so pred stav lje ne teme, pove za ne z uprav lja njem
kul tur ne dediš či ne. Izho diš če pris pev kov je, da je za učin ko vi to uprav lja nje obmo čij kul tur ne dediš -
či ne ključ ne ga pome na vklju če va nje delež ni kov, še pose bej lokal ne ga pre bi vals tva. V tako ime no va nem
par ti ci pa tiv nem pri sto pu so vred no te in ide je pre bi val cev upo šte va ne ter upo rab lje ne kot osno va za
vklju či tev okolj skih vidi kov v kon ven cio na len način uprav lja nja kul tur ne dediš či ne.
Uvod ni pris pev ki govo ri jo o ti po lo gi ji dediš či ne, ohra nja nju kul tur ne dediš či ne in vlo gi ter smer -
ni cah UNESCA pri tem. Pla ner ski del knji ge pred stav lja celo vit, okolj ski pri stop k na čr to va njuobmo čij
kul tur ne dediš či ne ter teme o vlo gi in vars tvu kul tur ne pokra ji ne, revi ta li za ci ji sta rih mest nih jeder,
obnav lja nju zgo do vin skih zgradb in sre dišč ter obno vi zgo do vin skih objek tov z vi di ka grad be nih projek -
tov in siste mov. Avtor ji v na da lje va nju obrav na va jo vlo go jav no-za seb ne ga part ners tva pri zaš či ti kul tur ne
dediš či ne, raz prav lja jo o raz voj nih poten cia lih kul tur ne dediš či ne in vlo gi social ne ga pod jet niš tva pri
nje ni revi ta li za ci ji, rabi dediš či ne na področ ju bla gov nih znamk, trže nju dediš či ne ter opo zar ja njo na
vlo go kul tu re in kul tur ne dediš či ne pri raz vo ju turiz ma na pode že lju. V zad njih petih pris pev kih je pred -
stav lje na obrav na va pro met nih ure di tev v ob moč jih s kul tur no dediš či no, geoin forma cij ska pod po ra
kul tur ni dediš či ni, uprav lja nje čez mej ne in med dr žav ne kul tur ne dediš či ne, izpo stav lje ne so narav ne
nesre če kot grož nja kul tur ni dediš či ni, zad nje poglav je pa govo ri o sprem lja nju in vred no te nju, dveh
pomemb nih sesta vi nah pri uprav lja nju s kul tur no dediš či no.
110
Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost
CHERPLAN
Enhancement of Cultural Heritage through Environmental Planning and Management
CAPAC ities2
2
UPRAVLJANJE OBMOČIJ
S KULTURNO DEDIŠČINO
MAN AGING CULTURAL HERITAGE SITES
IN SOUTHEASTERN EUROPE

M
www.cherplan.eu
CAPAC ities3
3
IZBRANI PRIMERI
UPRAVLJANJA OBMOČIJ

S KULTURNO DEDIŠČINO

111
Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014
Dru ga mono gra fi ja z na slo vom Mana ging Cul tu ral Heri ta ge Sites in Sout hea stern Euro peje vse bin -
sko nada lje va nje prejš nje; sku paj opo zar ja ta na to, da ima kul tur na dediš či na pomemb no vlo go pri raz vo ju
obmo čij, še pose bej, če z njo rav na mo pre miš lje no in se zave da mo nje nih raz voj nih poten cia lov.
Po leg uvod ne ga dela mono gra fi jo sestav lja jo štir je vse bin ski sklo pi deve tind vaj se tih doma čih in tujih
avtor jev. V knji gi je pred stav ljen osnov ni okvir, ki sta ga na področ ju uprav lja nja obmo čij s kul tur no
dediš či no izob li ko va la UNESCO in ICOMOS (In ter na tio nal Coun cil on Monu ments and Sites). Najob -
sež nej ši sklop obse ga dvaj set pogla vij, kjer so pred stav lje ne usme ri tve za dvaj set raz lič nih izzi vov
uprav lja nja: pri pra vo načr ta okolj ske ga pla ni ra nja, par ti ci pa tiv no načr to va nje, vode nje par ti ci pa tiv ne -
ga pro ce sa, izzi ve z os kr bo z vodo, uprav lja nje z od pad no vodo in rav na nje z od pad ki na območ jih kul tur ne
dediš či ne, celost no ohra nja nje kul tur ne dediš či ne, revi ta li za ci jo sta rih mest nih jeder, resta vri ra nje zgodo -
vin skih objek tov, traj nost no uprav lja nje kul tur ne pokra ji ne, kul tur no dediš či no kot bla gov no znam ko,
kul tur no dediš či no in pri prav lje nost na narav ne nesre če, upo ra bo geoin for ma ti ke v uprav lja nju kul -
tur ne dediš či ne, traj nost ni pro met in kul tur no dediš či no, vlo go social ne ga pod jet niš tva pri oživ lja nju
kul tur ne dediš či ne, jav no-za seb no part ners tvo na področ ju vars tva kul tur ne dediš či ne, trže nje kul tur -
ne dediš či ne, nosil nost, raz vi ja nje odgo vor ne ga turiz ma na pode že lju z upo ra bo lokal ne kul tu re in kul tur ne
dediš či ne ter sprem lja nje in vred no te nje pri uprav lja nju s kul tur no dediš či no. Vsak izziv je pred stav -
ljen z uvo dom, nato sle di jo pri po ro či la in pri me ri dobrih praks, ki pred stav lja jo pre ver je na lokal na zna nja.
Knji ga je dra go ce na pomoč uprav ljav cem obmo čij s kul tur no dediš či no, saj s teh nič nim zna njem
in prak tič ni mi nas ve ti kaže, kako se odzva ti v dani situa ci ji.
Tret ja mono gra fi ja »Iz bra ni pri me ri uprav lja nja obmo čij s kul tur no dediš či no« vse bin sko zaključu -
je ome nje ni mono gra fi ji. Dva najst doma čih in tujih avtor jev siste ma tič no pred sta vi pri me re uprav lja nja
obmo čij kul tur ne dediš či ne. Prvo poglav je pri na ša dediš či no, ki je z ob moč ja Jugovz hod ne Evro pe uvrš -
če na na UNESCO-v sez nam sve tov ne dediš či ne, nasled nji dve pa govo ri ta o va ro va nju kul tur ne dediš či ne
in med vlad nem sode lo va nju na področ ju varo va nja kul tur ne dediš či ne v Ju govz hod ni Evro pi. Sle di jo
pris pev ki, ki govo ri jo o več plast no sti in več funk cio nal no sti kul tur ne dediš či ne ter ško di, ki so jo kulturni
dediš či ni pov zro či li voj ni spo pa di.
Sle di posa mič na obrav na va deve tih pri me rov kul tur ne dediš či ne: Kotor ja kot pri me ra uprav lja nja
s sve tov no dediš či no v Čr ni gori, Gam zi gra da, spo me ni ka, ki je bil na območ ju Srbi je in Koso va kot
zad nji uvrš čen na UNESCO-v Sez nam, Sta ro grad ske ga polja kot pri me ra dediš či ne pode že lja, ki je poleg
obli ke ohra ni la tudi pri mar no vlo go – kme to va nje, Ohrid ske regi je, mosta Meh med paše Soko lo vića,
Neži der ske ga jeze ra, Sem me rinš ke želez ni ce, ki je na UNESCO-vem sez na mu kot prva gor ska železni -
ca na sve tu, zunaj pro gram ske ga območ ja Jugovz hod na Evro pa pa sta obrav na va na pri me ra mesta Bil bao
in Retij ske želez ni ce.
Vse bi na knji ge kaže na raz lič ne teža ve obmo čij s kul tur no dediš či no in raz lič ne nači ne soo ča nja
z le-temi. Ker je tre ba pri raz vo ju obmo čij stal no skr be ti za ohra nja nje celo vi to sti in prist no sti tamkajš -
nje dediš či ne, se je potreb no zave da ti, da je tre ba ukre pe ved no pri la go di ti oko lju, v ka te rem jih izva ja mo.
Ob moč ja s kul tur no dediš či no so za načr to val ce velik izziv, saj mora jo ti poleg sicerš njih raz voj -
nih dejav ni kov upo šte va ti tudi pri lož no sti in ome ji tve, ki jih pri tem daje kul tur na dediš či na. Knji ge
pro jek ta CHERPLAN bodo pri uprav lja nju tovrst nih obmo čij kori sten pri po mo ček, saj nudi jo šte vil -
ne infor ma ci je o tem, kako te oko liš či ne upo šte va ti in kako dediš či no čim bolje upo ra bi ti za nji hov
traj nost ni raz voj.
Mimi Urbanc
112