UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGO(cid:146)KA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANITA MANDELJ UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGO(cid:146)KA FAKULTETA (cid:146)tudijski program: Matematika in ra£unalni†tvo Ravninske mre”e in posplo†itve Pickovega izreka DIPLOMSKO DELO Mentor: prof. dr. Matija Cencelj Kandidatka: Anita Mandelj Somentor: asist. dr. Bo†tjan Gabrov†ek Ljubljana, junij, 2016 Zahvala Zahvaljujem se mentorju dr. Matiji Cenclju za potrpe”jivost, strokovno vodenje in vso pomo£ pri nastajanju diploskega dela. Tudi somentorju dr. Bo†tjanu Gabrov†ku hvala za nasvete, predloge in pomo£ pri programiranju. Zahvaljujemsestar†emaSilviinIvanu, sestriTini, inMihuzarazumevanje, podporo ter spodbudo. Hvala tudi vsem ostalim, ki so verjeli vame. Povzetek Obravnavamo enakomerno porazdeljene diskretne mno”ice to£k v ravnini, ki jim pravimo mre”e. Najbolj znane in preu£evane so kvadratne mre”e, poseben predstavnik takih mre” je mre”a vseh to£k s celo†tevilskimi koordinatami v ravnini R×R. Obravnavamo tudi pravokotne mre”e, paralelogramske mre”e in trikotni†ke mre”e. Z raziskovanjem kro”nic, postavljenih na razli£nih mre”ah, ugotavljamo povezavo med †tevilom mre”nih to£k znotraj in na kro”nici ter †tevilom π. Ugotavljanje zgornje in spodnje meje za napako, ki pri tem nastane, imenujemo Gau(cid:255)ov problem s kro”nicami, saj je prav on prvi raziskoval mre”e in kro”nice na njej. Poka”emo tudi zgornjo mejo za najkraj†o razdaljo med dvema mre”nima to£kama. S pomo£jo izreka iz teorije †tevil pove”emo †tevilo mre”nih to£k v in na kro”nici z Leibnizevo vrsto. Obravnavamo vpra†anje posplo†itve Pickovega izreka na splo†nej†e mre”e v ravnini in s protiprimerom poka”emo, da izrek ne velja za heksagonalne mre”e. Posebej predstavimo dva programa: program za ra£unanje †tevila mre”nih to£k znotraj in na robu kro”nice, ki obenem izra£una tudi pribli”ek za †tevilo π ter napako, ki pri tem nastane ter program za izra£un plo†£ine ve£kotnika po Pickovem izreku. Klju£ne besede: mre”e v ravnini, enotske kvadratne mre”e, Gau(cid:255)ov problem s kro”nicami, Leibnizeva vrsta, Pickov izrek, kot vidljivosti Klasi(cid:28)kacija AMS MSC(2010): 52C05 I II Abstract Plane Lattices and Generalizations of Pick’s Theorem A uniformly distributed discrete set of points in the plane called lattices are considered. The most well-known and studied are square lattices, a special representative of such lattices is the lattice of all points with integer coe(cid:30)cients in the plane R × R. We are dealing with rectangular lattices, parallelogram lattices and triangle lattices. By exploring the circles, positioned on di(cid:27)erent lattices, we establish a link between the number of lattice points inside and on the edge of a circle and the number π. Determining the upper and lower bound of the error occurring, is called Gauss circle problem, since it was him who (cid:28)rst explored lattices and circles on it. We also show the upper bound of the shortest distance between two lattice points. With the help of a theorem of number theory, we connect the number of lattice points inside and on the edge of a circle with Leibniz series. Generalizations of Pick’s theorem on general lattices in the plane are considered and with a counterexample it is shown that the theorem does not apply to the hexagonal lattices. Separately we introduce two programs: a program for calculating the number of lattice points inside and on the edge of a circle, which also calculates an approximation for the number π and the error occurring, and a program for calculating the area of a polygon with Pick’s theorem. Keywords: plane lattices, unit square lattices, Gau(cid:255)’s circle problem, Leibniz series, Pick’s theorem, visibility angle Classi(cid:28)cation AMS MSC(2010): 52C05 III IV Kazalo 1 Uvod 1 2 Mre”e v ravnini 2 2.1 Enotska kvadratna mre”a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 2.2 Enotska pravokotna mre”a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 2.3 Enotska paralelogramska mre”a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 2.4 Enotska rombna mre”a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 2.5 Leibnizeva vrsta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 3 Pickov izrek 26 3.1 Dokaz Pickovega izreka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 3.2 Prilagojen Pickov izrek za ve£kotnike s k luknjami . . . . . . . . . . . 32 4 Vidljivost in Pickov izrek 34 4.1 Splo†nej†e mre”e in Pickov izrek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 5 Ra£unalni†ka programa 42 5.1 Opis programa Gau(cid:255)ov problem s kro”nicami . . . . . . . . . . . . . 42 5.2 Koda programa Gau(cid:255)ov problem s kro”nicami . . . . . . . . . . . . . 43 5.3 Opis programa Pickov izrek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 5.4 Koda programa Pickov izrek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 6 Zaklju£ek 54 7 Viri in literatura 55 V
Description: