ebook img

o ARK MAJA SALON POHIŠTVA Tržiški nogometni prepiri Živila Kranj, Emona Merkur Ljubljana in ... PDF

48 Pages·2010·22.4 MB·Slovenian
by  
Save to my drive
Quick download
Download
Most books are stored in the elastic cloud where traffic is expensive. For this reason, we have a limit on daily download.

Preview o ARK MAJA SALON POHIŠTVA Tržiški nogometni prepiri Živila Kranj, Emona Merkur Ljubljana in ...

Varnost in o Tako nizke, da so dosegljive vsemi /m varovanje. KRANJSKA Gorenjska ^ Banka V A R N O ST VARNOSTNA A RK M A JA Kranjsko varnost - K R A NJ DRUŽBA D.D. Ra/tka •> fio.ilubotn partnerji dobrim SALON POHIŠTVA gospodarjem. O B R E S T NE M E RE ZA P O S O J I LA KRANJ, PREDOSUE 34 TEL.:241-031 I E 2 G L AS Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 45 - CENA 200 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 12. junija 1998 Tržiški nogometni prepiri Z u p an ne s me na i g r i š če Nogometni klub Tržič dosegel zmago proti županu Ruparju v rekordnih 76 dneh, je zapisal v sporočilo 10. junija Nogometni klub Tržič. Tržič, 12. junija - Upravno sodiše Repub- znana razsodba, kar je zelo hitro. Nogo- like Slovenije je ugodilo njegovi tožbi, ki jo metni klub pripravlja tožbo zoper župana je v njegovem imenu zoper župana Pavla zaradi povzročanja škode in širjenja laži v Ruparja vložil predsednik kluba Iztok medijih, do nadaljnjega pa mu prepoveduje Hohnjec. Sodišče je v celoti odpravilo vstop na nogometno igrišče. O "tržiški odločbo župana o ugotovitvi javne koristi, nogometni zgodbi", sicer nekoliko drugač- zanimivo pa je, da je bila tožba vložena 5. ni od pariške, kjer je svetovno prvenstvo, marca, po 76 dneh, 21. maja, pa je bila že bomo še pisali. • J.K. Direktorji France Rutar, Branko Remic in Zmago Furlan - Foto: Tina Doki Živila Kranj, Emona Merkur Ljubljana in Emona Obala Koper so podpisale sporazum o poslovnem sodelovanju Ne p o v e z o v a n je iz l j u b e z ni a li p o l i t i k e, t e m v eč iz p o t r e be Kranjski vaterpolisti prvaki brez izgubljene tekme - Druga finalna tekma državnega prvenstva se je v sredo zvečer v Mariboru končala z zmagoslavjem vaterpolistov Triglava. Gre za prvi resni korak k združevanju razdrobljene slovenske Kranjčani so tako že tretjič zapovrstjo osvojili pokal in naslov najboljših v državi, trener trgovine - Družbe bodo zaenkrat ohranile ime, sedež in vodstva, v Triglava in selektor naše reprezentance, ki jo že v začetku julija čaka nastop na Evropskem nekaj letih pa naj bi prišlo do popolne združitve prvenstvu v Carigradu, Igor Štirn pa je bil tokrat najbolj moker, saj je po končani tekmi kar oblečen "pogledal" prizorišče slavja v mariborskem bazenu. • V.S., foto: T.Dokl S T R A NI 1 1 S T R AN 37 O > i« C O M I NO > © Glasova preja 1998, šestič C/i C . 'cJJ©IM G L AS T V, VIDEO, HI-FI 1 -= - — > Za G o r e n j ce le ZVCH IN SUHA KCT SE SIKA! i v A d e r g a su m a k a d a m? ISSN 0 3 5 2 - 6 6 66 Šesta Glasova preja bo tokrat skušala pogledati jutri, v soboto, 13. junija z avtocest še na druge ceste in prometne zveze, M E C A M I LK od 9. do 11. v okrepčevalnici Zimzelen ki prav tako Slovenijo predstavljajo svetu. Preja bo v četrtek, 18. junija, ob 20. uri v Adergasu v Penzionu Tripič v Bohinjski Bistrici. Gost bo Minister za promet in zveze m a g. A n t on Bergauer. Osrednja nit pogovora z njim bodo seveda zveze, TOR ki na različne načine peljejo Slovenijo v Evropo M—XK ^= = S^^ NEPREMIČNINE in Evropejce na Vogel. PROIZVODNJA IN TRGOVINA MM rsss... s i J FT ™*r e d^> KRANJSKA c.6, ŠENČUR. lproB! MS^remićninI V Y.lt 1 ENOIA KR0A NJ Rezervacije po telefonu: 1*1:064/411-555 Penzion Tripič GORENJSKI GLAS TRGOVINI V KRANJU. 064/721-282 064/223-111 ' PRI MOSTU, Poštna ul.6 D A NK vv GG oo rr ee nn jj ss kk eemm gg ll aa ssuu Sponzorji: Občina Bohinj, Penzion Tripič, Pekarna i (0 Mirko Lapajne, Kamne 34, Agroind Vipava 1894 y \ J \ J Mf A V T O H I SA V R T AČ MOBILNA TELEFONIJA K r a nj G SD ZA VARNO VOŽNJO VGRADNJA 13 Delavska 4, Straiišče pri Kranju J\\j^% AVT0IN5TALACUE KIDRIČEVA 6b, KRANJ ZA VAŠ ,- n :i 064/225-060 5 0 6 4 / 3 1 8 - 0 20 MOBILNI TELEFONht tp://www.yanni.si Verjemite ali ne... D O B ER IZLET P E T E R KA O S T A JA Z V E ST D R O GI P O R T O R OŽ Praznični četrtek in Gardaland V rubriki GLASOV DOBER IZLET smo že lani večkrat predstavili Portorož, 8. junija - Najus­ w celodnevne izlete v italijanske zabaviščne parke, ki jih organizirajo gorenjski pešnejši slovenski skakalec RADIO avtobusni prevozniki. Letos nadaljujemo z izletniškimi presenečenji: tokrat v vseh časov in dvakratni sve­ sodelovanju s PAVLOM DRINOVCEM iz Podbrezij vabimo na nepo­ OGNJIŠČE tovni prvak Primož Peterka je novljivo zabavo v GARDALAND po izjemno ugodni ceni; in v tolarjih v petek podpisal pogodbo z Planina boste lahko plačali prevoz in vstopnino! Drogo Portorož o nadaljnjem Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina Pavel Drinovec in Gorenjski glas Vas vabita v Gardaland na praznični sodelovanju v skakalni sezoni četrtek, 25. junija. Zakaj v četrtek? Zato, ker je v Gardalandu sredi tedna 104.5 OU 105.0 0U 1998/99. Posebnost letošnje bistveno manj gneče in zato več ulitka na najrazličnejših igralih; tistim, ki ste v Gardalandu minula leta že bili, letos pa še ne, naj prišepnemo na uho: tri nove sponzorske pogodbe je na­ super atrakcije so postavili in celoten zabaviščni park je še boljši, kot je bil. grada za izpolnitev sanjskega Odhod 25. junija zelo zgodaj zjutraj, s postankom v Kranju pred hotelom cilja - zmage na vseh štirih Creina, morda tudi v Škofji Loki (če bo dovolj prijav), v Medvodah ter skakalnicah novoletne turneje Ljubljani. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: PAVEL DRINO­ bodo Primoža popeljale na VEC, telefon (064) 731 - 050 ali GSM 041/ 744 - 160. pot okoli sveta. "Droga Portorož in Primož Peterka sta že stara znanca, ki prijateljujeta že tretjo sezo­ no. Mladi, toda samozavestni Primož je prepričan vase in v svoje sposobnosti, zato se je tudi odločil za podpis tovrstne stimulativne sponzorske po­ Ugodnejši pogoji za nakup kurilnega olja godbe. V Drogi pa na takšen način nadaljujemo s politiko aktivnega sponzoriranja, ki med drugim pomeni poiskati mlade in sposobne in jim stati ob strani na poti do uspeha. GOTOVINSKI POPUSTI Sicer pa velja: Najboljši^ ob boku najboljših!", pojasnjuje podpis pogodbe Matjaž Čačovič, predsednik uprave Droge Gotovinsko plačilo ali plačilo s kartico MAGNA Portorož. Portorož cena 40,20 SIT/liter ob nakupu nad 2.000 litrov cena 40,70 SIT/liter ob nakupu nad 1.000 litrov M o ž n o st Obročno odplačilo pri nakupu nad 1000 litrov SAREDFTE NEKAJ /A —=— Dan brez p l a č i la v cena 41,80 SIT/liter plačilo v 3 obrokih" SVOJE ZDRAVJE! teaCate smeha cena 42,80 SIT/liter plačilo v 6 obrokih SMEH PA JE ŽE POL je zgubljen ZDRAVJA! BREZPLAČEN PREVOZ TRGOVINA • MARKETING In če vemo, da je dan brez POSREDOVANJE d. o.o. 6 si pridobite z nakupom nad tisoč litrov kurilnega olja. smeha zgubljen in škodi zdravju, potlej si naredite PE R F E£ PRAKTIČNO DARILO prijetno urico in bodite v o b r o k i h. Senčnik za avtomobilsko vetrobransko steklo družbi popularne ICE, ki podarimo vsem, ki boste kupili za več kot razdira VICE do prijetno 50 tisoč tolarjev kurilnega olja. bolečih trebušnih mišic. Z ICO STE LAHKO DOMA, VAS POSLOVNI PARTNER Telefonska naročila sprejemamo na številkah na pikniku, v avtomobilu, ZA BIROOPREMO! skratka vselej in povsod. 061/611-340. 061/611-341. 064/715-242 • Kaseta stane samo našli nas boste na 1.050 SIT + POŠTNINA Bleiweisovi 6/1 (nebotičnik) PETROL KNJIGO LAHKO NAROČITE PRI /Al 07M FORMA ! tel.: 225-054, 225-454 Ljub{jantt. Kopnkv iN. tri; Ml 37$ 171. /Sfcc &1 2$$ &t fax: 225-454 Se veste, koliko ritk je bilo na obcestnih plakatih s sloganom V S A KA I MA S V OJ F A K T OR • m.—*———M—MWH HHHHHHHNHHHMHMHMHNHHHI 1 5 5^ R AjH 9 4 ( T ^ 11 &^1M4* O CU je Slovence Reklamna parola izpred 4-ih let f V# IVI •% mu %# W % nagovarjala: a) k množičnemu samomoru b) k vlaganju certifikatov v neko kranjsko podjetje Nasprotno; pravijo mu Č A S N IK S T E ZO i a)Drušma b) Kranjčan c) Večer Katera je a) TV Slovenija b) Kanal A c) Tele TV N A J B O L JI O S V E Ž U J O ČA TV Starki, ki nam z neke stare slike pomežikne, potem pa srkne kavico, ki najbolj Z D R A MI IN P R E M A MI je ime: a) Štefka b) Lojzka c) Kofetarica Kdo že reče in odleti: a) Vili Resnik b) Humphrev Bogart c) Vitomir Gros A D I J0 P U N CI Diskriminacija žensk pri iskanju zaposlitve G O R E N J S KA OD TORKA DO PETKA " I z j a v l j a m, da ne b om z a n o s i l a . . ." A M ZS V kranjski bazi Avto- moto zveze Slovenije so Mnogo mladih žensk pri iskanju službe mora obljubiti, da nekaj let ne bodo imele otrok. Če so zaposlene za določen nam povedal, da so od torka do danes z vlečnim čas, jim ob nosečnosti pogodbe enostavno ne podaljšajo. Slabo se godi tudi mamicam majhnih otrok. V Uradu za vozilom odpeljali 21 poš­ žensko politiko pozivajo ženske: Spregovorite o diskriminaciji! kodovanih vozil, osmim voznikom vozil pa so nu­ Kranj, 12. junija - Ste poročeni? Imate otroke? Koliko? Kdo tožba zoper delodajalca, ki je dili pomoč na kraju okvare Jih varuje v času, ko ste v službi? Če otrok še nimate, jih diskriminiral žensko pri iskan­ oziroma nezgode same. nameravate imeti? Kdaj in koliko? Na takšna in podobna ju dela ali sprejemu na delo. vprašanja morajo odgovarjati mlade ženske na razgovorih za Kar je pravzaprav povsem GASILCI službo. Tudi po gorenjskih podjetjih. Če ima prosilka majhne logično. Če bi ga ženska °troke, dela ne dobi, ker bo po prepričanju delodajalca ves prijavila, bi izgubila vsakršno Kranjski gasilci so naj­ cas na bolniški. Če jih še nima, pa jih verjetno namerava imeti možnost za delo, ne samo pri prej odhiteli na Likozarje- m prav tako ni primerna. Začaran krog torej, iz katerega pa le tem, temveč verjetno tudi pri vo ulico v Kranju, kjer je jnalokatera ženska upa izstopiti. O diskriminaciji žensk pri ostalih delodajalcih, saj se pri voznik z osebnim avtomo­ iskanju zaposlitve se namreč le potihem govori, medtem ko B nas večina pozna med seboj. bilom zdrsel v podhod. na delovnem sodišču v vsej državi ni sprožena niti ena sama Poleg tega so sodne takse Izkazalo se je. da gasilska (I) tožba zoper delodajalce, ki si privoščijo vse in še več... [' , mmg[ ^ visoke, sodni postopki pa se intervencija ni bila potreb­ lahko vlečejo tudi po štiri, pet na. Vozniku se na srečo ni Ženske imajo vse več pro­ let. Sprožitev tožbe bi bila zgodilo nič, avto pa so blemov pri iskanju zaposlitve, "Otroci, ki jih naša država tako podobna boju z mlini na odpeljali delavci AMZS °b sprejemu v službo in na tako zelo želi, so nemalo­ veter... Kranj. Na Savski loki je delovnem mestu, ugotavlja krat vzrok za izgubo mož­ Vera Kozmik. direktorica Ura­ nosti za zaposlitev. Ženske Kljub temu si na Uradu za prišlo do iztekanja goriva da za žensko politiko. Večina so rizična delovna sila žensko politiko želijo, da bi iz osebnega avtomobila. problemov je posredno ali zaradi obveznosti, ki jih kakšna takšna zadeva le prišla Gasilci so preprečili na­ neposredno povezana z noseč­ imajo kot matere in gospo­ na sodišče in bila pozitivno daljnje izlivanje, cestišče nostjo in majhnimi otroki. dinje. Podaljšana porod­ Pokliči 080 12 13 Delo dobi direktor, rešena. Če bodo ženske še pa očistili. V Mostah pri kDloigkaihja ins e mpaol ihv speoj ddjertžjaihv,i , pproi nkiaštkear imje bi lež ennsokve supkrraevpil,i ss datDkoo vn eskoa tve riUh rkadoun kzrea tnžihen spkoo­ komercialist... žnaajp rneej bmoo lnčiakloel,i siez bnojilhjšoavl. pTouldoi­ sKoo mzae dip oint renbae PoHdirderčoi mpea­ zasebnikih in v javnem sektor­ trga delovne sile in ki bi politiko prišli (in še prihajajo) V veČini javnih razpisov za zato so na Uradu odprli tele­ teorološkega zavoda praz­ ju: delodajalci prosilke za delo rizičnost žensk kot delavk prek brezplačnega anonimnega prosto delovno mesto delo­ fonsko linijo in bodo veseli nili vodnjake s posebnimi Pogosto sprašujejo o njihovem le še povečal," pravi Vera telefona, ki so ga uvedli v dajalci napišejo poklic samo klicev žensk. Poleg tega raz­ globinskimi črpalkami. Še zasebnem življenju, številu Kozmik. začetku leta. Nanj lahko pokli­ v moškem spolu, torej delo mišljajo tudi o tem. da bi jeseni vedno pa zaradi gradbenih otrok, načrtovanju družine. Ta čejo ženske, ki so bile na dobi direktor, komercialist... v sodelovanju z inšpekcijo za del polivajo cesto v Stra- delo začeli posebno akcijo Podatek je marsikje bolj po­ kakršenkoli način diskriminir­ V predlogu novega zakona žišču. Jeseniški gasilci so memben kot izobrazba, znanje Gre za stvari, ki se dogajajo. ane pri iskanju službe ali spre­ o delovnih razmerjih pa odkrivanja takšnih kršitev. imeli v tem tednu tri |0 delovne izkušnje prosilke. A nihče ne ve, v kolikšnem jemu na delo. Odziv žensk je bil piše, da objava v prihodnje tehnične intervencije. Naj­ Ponekod morajo ženske ob obsegu. Ženske namreč molči­ doslej dokaj velik - samo v ne bo smela nakazovati, da Odškodnina prej so odšli v Podljubelj, Zaposlitvi za nedoločen čas jo. Iz strahu, saj bi sicer zadnjih štirinajstih dneh jih je daje delodajalec oziroma za neizbrane kandidate, kjer so našli minometno Podpisati izjavo, da določeno izgubile še to službo, pa zato. poklicalo več kot štirideset, delodajalka prednost dolo­ če so diskriminirani mino. katero je potem VoNdJ'ašabbponvjidai,ika š loeancvibji nc o j oez zzp" aaa odndnhoseanot tdtjeauesbpvlmimioo,a d v jšooeejčiv d a izbism geuooo inelndljlj os ep osp ko ptorovaode tevdrmedodpnloe.ekio.s--­.. ikpčkVlsaieerkejharroča kv,in osbincjei au" s u tljiboarnidohah rrj idukijnnjognooei.t eo i i Kvpmnsrteleeeieud rtgl ižopesžab, ko e eatzn,ekp nsažrpakjaooa evk b sesolvzm peloailmopjctoiorlehha­i.. mszskkmvlvaounioežnnžozjekobai g r eceaez zi ntgj neapso daolrdi e izbhžliasoomea em nj ekaos,n l ok iadc ddp ielsooovppkb,čvor riiidisl ldmieoj oe di itsn,sizo djaka. ci autsitajnKkpuik rjadouiotv­tii čdmoddkeaoipeorn llreorecakičaminvet.l o ulnoj r pa Tfno-asisjpdpckepioaoo so,b la l nutnbio,ko:u . o j remadnvPdeze orperlaoclnooriv gača ečozldtinepjasoe itksgizbj uoaae-i tdpldiu rielidlnPepoi err veakpncvooaieidlth.joe žrpVeaanr j a oUsrzvižerm eševaing edtUsarvukj eri a,hs pzdo,k rua ii k pkboorii siibn pkejaruae ta nravejjiouvo­­ szpdktroiaiia š rr!čsoa jkeeitdhi e i njL heapne p osizJrkkcoge elosmip ced-r eaniiJlpltieainec selaenjn hanaal. i n cEepvmes on,a rsmkekgkrčjiloeasaečrt­­, ^e bolj običajno je. tla delo­ ni'*, pravi Vera Kozmik. pri zasehnikih kot v javnem delodajalec v prihodnje ne dela. Tako delodajalec pri so reševali vkleščenega dajalec žensko zaposli le za "Opozarjamo torej na nekaj, sektorju. "Pričakovali smo, da bo smel objaviti prostega sklepanju pogodbe o zaposlit­ voznika iz razbitega avto­ določen čas in ji v primeru kar naj bi sploh ne obstajalo. bodo klicale večinoma ženske, delovnega mesta samo za vi ne bo smel zahtevati podat­ mobila. Prejeli so obvesti­ nnžndnnoeioueeš nčjslknoeeseinkvnč heenjn e čoeo:a sgppkptaioseao k rdalprneavtaoiplerzvgj npmnšoiroatidiehv. j bri e jeptran Nar seoz een l"nopkezpogohaarsoratertoevnaasd"rvejdeu.­­­i jpD"tunaeČeorvim asd,e"kdgvap rrnteeripkčom aro v aziv vznan,ai a nicps.Ki"imzomj eesoo laaVz ommm žpieorirrčkane enzopssešknvnr i iiaračcpj.tp ieara nrinnim ič,p enpanrdio.aeh.a­s., dkAovnsie rgi žkkljsiuaato nš ovz ia rgzniljaneoeub pdm,i"toblu' opsadp l rseiroae atn vžkave'eizitk čonlpoVonrsr,jbek ieu mner.zsa, e a'a mjkTsK iej'a aobkszdvznooaemni slkeaeiimkjnbshoe.e­. Bmnždreoueonlzjšos ekkčneede ) ne,p elgoaa gr vtoaasjzdle eie znlava .eč sčoea pmrmb.a'o vl aljdsapinhzoj ael zpkčcnnk ieaorarjd išvvevmese,,aa ltnljorekaaaabvri l unina n id ip ismbsdodrpoie emelo opjjrvrosn aoa tdezn vvdamvpaeeojro,dpaek o,l or sakcjsiiazedl rd nkmaebi-ao sid . m k njzČroeiboai pem rrz raedvabiblmene vii lalbzioeav­­ii jlŽtssseaooik el., lc laTigepd dauzpaiisrda ašio irlčj cntesetieoo e. h PnetnnRaokGai apsksD dpno oolavoobvssRdzvilkpjaipeaivudsše n tokgliojivlrb ai la,iltj v neigcšdlaaoaeva­­ žensk s končano fakulteto na Koritenski 5 na Bledu torej dokazovati, da različno odpirali stanovanjska vra­ Da imajo mlade ženske obravnavo opravičujejo de­ ta, ker se je zaskočila Ženske, ki so poklicale na telefon 080 12 13 in spregovorile čedalje več težav pri iskanju janski pogoji delovnega mes­ kliučavnica. Škofjeloški o diskriminaciji v zvezi z delom (imena so izmišljena): zaposlitve, dokazujejo tudi ta. V primeru kršitve statistični podatki. Brez dela prepovedi diskriminacije pa gasilci pa na srečo niso Anjoje na razgovoru za delo delodajalec sklepa, plače ne prejema. Ne more se prijaviti je vse več žensk, mlajših od 26 bi delodajalec moral neizbra- imeli intervencij. vprašal, če ima otroka, kdo pazi nanj, ko je niti na zavod, saj nima nobenega sklepa ali let, z višjo in visoko stopnjo ni kandidatki oziroma kandi­ °na v službi, ali je partner zaposlen, ali ima papirja v roki. . izobrazbe. Med iskalci prve datu plačati odškodnino v stanovanje. Kr> je Anja povedala, da otroka Mojca je zanosila in to povedala deloda­ zaposlitve je kar dve tretjini višini najmanj treh povpreč­ N O V O R O J E N Č KI '»i«, je bil razgovor po nekaj vljudnostnih jalcu. Ta ji je dejal, da bo lahko na porodniški žensk v tej kategoriji. "Glede nih mesečnih plač. Poleg tega Tudi polna luna v tej frazah končan. Dela ni dobila. le 105 dni, sicer naj ne računa več na službo... na dejstvo, da so v Sloveniji po novem ne bo več možno hudi vročini ni pripomo­ Petra je bila vendarle sprejeta v službo za Mateja je že dalj časa zaposlena pri zasebni­ težje zaposljivi ljudje z najniž­ sklepanju pogodb za določen gla k temu, da bi Gorenjci nedoločen čas, a je pred podpisom pogodbe ku, trenutno je na porodniški. V kratkem naj bi jo stopnjo izobrazbe, po drugi čas v nedogled: pogodba se bo dobili veliko novih prebi­ P zaposlitvi delodajalec od nje. zahteval da se vrnila na delo, a je delodajalka ne želi več, strani pa študij konča vse več lahko podaljšala samo trikrat valcev V Kranju se je Prinese zdravniško potrdilo, da ni noseča. zagrozila ji je, naj sama da odpoved, sicer jo žensk, bi ženske morale imeti oziroma na največ tri leta. Teja je bila pri zasebniku zaposlena štiri bo ona proglasila za tehnološki presežek in bo manj težav pri iskanju zapo­ rodilo 11 otrok. Prevlado­ letu, in to za nedoločen čas. Ko je šef izvedel, morala v vmesnem času delati v nemogočih slitve," pravi Kozmikova. Tudi "Pravica do dela je neod­ vale so deklice, saj se jih je aa je po štirih letih zanosila, ji je rekel: daj razmerah, v izmenah, na različnih lokacijah, mnenje, da ženske končujejo tujljiva pravica in mora biti rodilo 7 in le 4 dečki. Teži ključe trgovine nazaj in ostani doma. Odtlej je z deljenim časom... Mateja ne ve, kaj naj stori. fakultete "napačne" usmer­ enako dostopna tako moškim pa sta si bratsko razdelila. minilo dva meseca, Teja je Še vedno doma, ni Če sama da odpoved, ne bo dobila niti itve, ne drži, dokazuje Kozmi­ kot ženskam. Na diskrimina- Najtežji je bil deček s 3.980 dobila niti odpovedi niti kakega drugega podpore na zavodu... kova, saj s 70 odstotki dtoarjnaolc eravv nnaen jem noerkeamteor ihi nd elnoe­ g2.r7a5m0i , gnraajmlaiž. jaN ap a Jdeseeknliiccaa hz prevladujejo med diplomirani­ smemo pristajati. Zato smo se pa sta se rodila le deček in mi ekonomisti in pravniki, ki v Uradu odločili v javnosti deklica. Tu pa je bila težja po pravilu ne bi smeli imeti odpreti razpravo o teh proble­ deklica, kateri se tehtnica težav pri iskanju službe. Tudi mih. Zavedamo pa se, da ne po podatkih Republiškega za­ bodo rešeni hitro in enostav­ ustavila pri 3.750 gramih, DogiTt $cu*gp voda za zaposlovanje imajo v no. Gre za zakonodajo, za dečku pa pri 3.300 gramih. 4~ PP» VAS. 5ftMO zadnjih letih na trgu delovne inšpekcijske službe, za sodiš­ V Se ZA sile moški pri zaposlovanju ča, kazni. Hkrati pa gre tudi za U R G E N CA Me gosre i/*e- prednost pred ženskami. De­ osveščenost delojemalcev lodajalci pogosteje želijo za­ glede pravic na eni strani ih V splošni bolnišnici na posliti moške kot ženske. Po za moralnost delodajalcev na Jesenicah je bilo spet zelo podatkih v javnih razpisih kar drugi strani," še pravi Vera delavno. Na kirurgiji so 57 odstotkov delodajalcev na­ Kozmik. Na Uradu za žensko poskrbeli za 163 poškodo­ vede pogoj, da želijo moškega, politiko zato pozivajo ženske: vancev, na internem od­ le 23 odstotkov jih zahteva Povejte svojo zgodbo! Sprego­ delku so nudili pomoč 50 žensko, 2(1 odstotkov pa ne vorite! Kajti le tako bomo lažje pacientom, na pediatrič­ navaja spola bodočega zapo­ našli rešitve - za vas in za nem oddelku pa so poma­ slenega. ženske v podobnem položaju. gali 10 malim bolnikom. • U. Peternel Na delovnem sodišču niti ene same tožbe Kot že rečeno, pa je primere POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, tovrstne diskriminacije žensk ORTOPEDSKE VZMETNICE zelo težko dokazati, še več, težko je o njih sploh izvedeti. Dejstvo je, da na delovnih T E L: 064/403-871 sodiščih po državi doslej ni bila vložena niti ena sama TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Na Rabu je umrlo več tisoč Slovencev IZ S L O V E N S K E GA P A R L A M E N TA R a b s ka brigada v svobodo Ljubljana, 12. junija - Dr. Anton Vratuša, dolgoletni Poslanci sprejemali dopolnjen zakon o denacionalizaciji diplomat in politik, interniranec na Rabu in v še šestih italijanskih koncentracijskih taboriščih, je napisal knjigo Iz verig v svobodo - Rabska brigada. Zgodovinopisje za obdobje narodnoosvobodilnega boja je bogatejše za novo knjigo, ki se je pridružila že 119 napisanim na to temo, za knjigo politika, diplomata, interniranca in V r a č a li se b o do l a h ko partizana dr. Antona Vratuše Iz verig v svobodo - Rabska brigada. Slovenci zanesljivo premalo vemo, da je bilo na Rabu najhujše italijansko koncentracijsko taborišče, ustanovljeno 30. junija leta 1942, v katerega je bil prignan 27. julija prvi transport Slovencev, kasneje pa je bilo v tem taborišču smrti skoraj 15.000 Slovencev, Hrvatov in Židov, od katerih jih je t u di p o k l j u š ki g o z d o vi tretjina zaradi vročine, žeje in lakote v taborišču pri Kamporju umrlo. Prvi Slovenec je na Rabu umrl 5. avgusta leta 1942. Taboriščni odbor Osvobodilne fronte je januarja leta 1943 v taborišču ustanovil Udarni bataljon in varnostni vod. Ko je Cerkev bi tako lahko dobila nazaj gozdove na Pokljuki, saj je bil predlog, da gozdov v kompleksih bila septembra leta 1943 objavljena kapitulacija Italije, so in narodnih parkih ne bi vračali v naravi. Onemogočeno bo vračanje imetja fevdalnega izvora. organizirani' internirana razorožili straže, ustanovili Rabsko brigado s 5 bataljoni (eden je bil hrvaški, peti pa židovski, kar je edinstven primer v drugi svetovni vojni), in razorožili tudi Ljubljana, 12. junij - Včeraj na osnovi tega dopolnila dobi­ polovico predlaganih dopolnil. kmetje (na primer Robanovi v posadko v Osorju na meji med Cresom in Lošinjem. V treh se je v državnem zboru nadal­ la Cerkev nazaj vse gozdove, Tako je bilo sprejeto dopolnilo Logarski dolini) in poslanci so nočeh je bila brigada na kopnem. Krenila je v Slovenijo do jevalo sprejemanje dopolnil k če ne na Gorenjskem ali Združene liste socialnih de­ glasovali znova ter vračanje Mašuna, nekaj časa varovala progo pri Pivki, vendar so bili zakonu o denacionalizaciji, Štajerskem, pa na primer na mokratov, po katerem se im­ posesti v kompleksih in narod­ borci izčrpani, tako da bi bil vsak hujši spopad lahko usoden. tudi dopolnila, ki ga je pre­ Kočevskem. Slovenska ljudska etje, dano od okupatorskih nih parkih dovolili. To pomeni, Zato je bila razpuščena, moštvo pa razporejeno po slovenskih dlagala Slovenska ljudska stranka je zato v sredo zahte­ oblasti, ne vrača. Zanimivo je da bi lahko dobila Cerkev in hrvaških partizanskih enotah. Dr. Vratuša je bil v komandi stranka in po katerem bi vala prekinitev glasovanja o bilo glasovanje o dopolnilu nazaj pokljuške gozdove, Če­ brigade in izredno realno, na osnovi mnogih zbranih pričevanj lahko zemljišča vračali iz skla­ dopolnilih, da se je lahko LDS, po katerem se zemljišča prav ležijo strnjeni v Triglavs­ piše o taborišču, taboriščnikih in brigadi. Taboriščniki se da kmetijskih zemljišč in goz­ sestala poslanska. in gozdovi v kompleksih in kem narodnem parku. Državni razoroženi 2200 članski italijanski posadki v taborišču in na dov, če nacionaliziranega V sredo so poslanci Liber­ narodnih parkih ne bi vračali. zbor je v sredo tudi sprejel otoku niso maščevali. Samo domov, v svobodo so želeli. zemljišča ni mogoče vrniti v alne demokracije in Slovenske To dopolnilo je bilo najprej dopolnilo, da se posesti fevdal­ Človečnost so postavili pred nasilje, je povedal dr. Anton naravi. Poslanec Liberalne ljudske stranke glasovali dokaj izglasovano. Slovenska ljudska nega izvora ne vrača. Sprejeto Vratuša. O avtorju in knjigi so govorili predsednik društva demokracije Slovenije Roman usklajeno in skladno z napo­ stranka je reagirala, ker bi bili s je bilo tudi dopolnilo, da na­ piscev zgodovine NOB Franc Pečelin, predsednik odbora Jakič je opozoril, da bi lahko vedmi. Sprejeli so približno tem prizadeti tudi nekateri jemno razmerje v nacionalizir­ rabskih taboriščnikov Herman Janež in zgodovinarja Zdravko anih poslovnih prostorih traja Klanjšček in Ivan Križnar. • J.K. do povrnitve vseh vlaganj v Slovenija zamuja priložnost za nemško plačilo vojne škode obnovo. Sredina razprava o v predlogu sprememb zakona o Poslanske pisarne Franca Cebulja denacionalizaciji je bila po­ Kranj, 9. junija - Poslanec Franc Čebulj odpira v vseh ob­ P o z a b l j e ni i z g n a n ci p i š e jo v B o nn dobna dosedanjim. Zožila se­ činah, v katerih je bil izvoljen, poslanske pisarne. V Cerkljah je na dva tabora: na prvega, ki bo njegova pisarna na občini za državljane odprta vsak prvi Ljubljana, 12. junija - Nemčija naj bi bila zadosti poznan, sicer ne bi bili izločeni iz je zagovarjal uresničevanje ponedeljek v mesecu med 13. in 15. uro. V Naklem bo pisarna pripravljena plačati iz Hirschovega sklada upravičencev do enkratne nemške humani­ pred sedmimi leti sprejetega odprta na občini vsak drugi ponedeljek med 13. in 15. uro. V po 11)00 mark pomoči le okrog 1600 tarne pomoči žrtvam nacističnega nasilja. zakona, ki ga ni treba spre­ Preddvoru bo poslanec Čebulj vsak tretji ponedeljek v mesecu slovenskim zapornikom v koncentracijskih Nemčija je namreč na pobudo poslanca minjati (to poletje naj bi bilo V stavbi krajevnega urada med 19. in 21. uro. v Šenčurju pa taboriščih, političnim zapornikom in ukra­ Burkharda Hirscha oblikovala humanitarni tudi protiustavno), in drugega, vsak četrti ponedeljek med 13. in 15. uro v prostorih KZ denim otrokom, skoraj 23.000 izgnancev v sklad z 80 milijoni nemških mark. ki naj bi ki je zagovarjal spremembe in Cerklje v Šenčurju (pisarna pospeševalne službe). • J.K. Nemčijo pa je "pozabljenih". Zato izgnanci jih razdelili med žrtve v desetih srednje in trdil, da povzroča krivice, nic pišejo nemškim parlamentarcem. v/.hodno evropskih državah. Nemška dele­ manjše, kot jih je nacionaliza­ N o vo vodstvo L DS Bled Čeprav je pariška mirovna konferenca po gacija, ki je bila v Sloveniji, je sporočila, da cija. Nekateri govorci so pose­ Bled, 12. junija - Na občnem zboru članov občinske natančnem popisu sklenila, da je bilo v bivši je v Sloveniji le 1600 upravičencev, ki naj bi gali sedem let nazaj in pripo­ organizacije Liberalne demokracije Slovenije Bled so Jugoslaviji za 36 milijard dolarjev vojne dobili po 1000 mark pomoči v treh obrokih vedovali, kako je kdo takrat imenovali novo vodstvo. Predsednik občinskega odbora je Škode, in je bilo že na Jalti sklenjeno, da jo do leta 2000. Izgnanci menijo, da so tudi glasoval in kdo se je vzdržal, mag. Boris Malej, podpredsednik Ratomir Kafol in sekre­ bodo morali agresorji plačati, jo je Nemčija upravičeni do denarja iz tega sklada, saj je izgovorjene pa so bile tudi tarka Anica Svetina. V izvršilnem odboru so še dr. Marko plačala komaj L odstotek m še to večinoma v šlo v primeru izgnancev za etnično čiščenje ostre politične sodbe, da se Ferjan, Milan Rejc in Miha Potočnik. Stranka se intenzivno obliko posojil za gospodarsko pomoč in pogosto tudi za nasilje in stroge kazni. mora sedaj, ko so dobili neka­ pripravlja na jesenske volitve. Sodelovati namerava s svojim (Kapitalhilfe), ki jih sedaj Slovenija vrača, Hitler in Himmler sta osebno ukazala teri funkcionarji premoženje ludi odločitev na nuernberškem procesu, da nazaj (omenjena sta bila Ja­ kandidatom za župana in se z ostalimi strankami v občini ustanovitev 500 taborišč za izgnane Slov­ je bil izgon Slovencev med drugo svetovno nez Kocjančič in Darja Lavti- dogovarja o skupnem kandidatu za župana. ence. Na njihove prazne domove pa so vojno zločin, očitno nič ne velja. Okupa­ žar - Bebler) denacionalizacija naseljevali kočevske Nemce. Nemce iz torske države se nas hočejo na hitro ustaviti, in da se je Drnovšek z južne Bukovine. Besarabije in Dobrudže. odpraviti, čeprav druge države, žrtve naciz­ LDS priključil desnici, s tem Skupaj s pismom bo posredovana v Bonn ma, prav sedaj izkoriščajo ugodno priložnost pa pomaga pri vračanju pre­ © I M f J M I G L AS tudi dokumentacija. Nemčija je dodatno tri uveljavljajo pravico do vojne odškodnine. moženja Cerkvi in kolaboran­ dokumentacijo pripravljena proučiti. Izg­ Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI Na to so v imenu Društva slovenskih tom. Pojavljala so se tudi NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri. Zadošča, če izgnancev v sredo opozorili Ivica Žnidaršič, nancem je na njihovem srečanju obljubit vprašanja, zakaj še ni ustrez­ obkrožite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kol nagrado za izpolnjeno pomoč predsednik državnega zbora Jane/. Ivan Živil in Vlado Deržič in protestirali, nega dogovora med državo in naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberite: ali trimesečno Podobnik, za sprejem pa bodo prosili tudi ker Slovenija pogosto ponuja denar in vrača Cerkvijo, zakaj je Cerkev po­ naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali predsednika vlade in republike, ki je bil knjige iz založbe Gorenjskega glasa ter reklamni dežnik. premoženje ljudem, ki so delovali zoper nedavno na obisku v Nemčiji in je bil nujeno vladno rešitev zavrnila- Kaj pa za novega naročnika? Novemu naročniku bo poštar prinašal vsak slovenski narod, bili na strani okupatorja in zakaj Cerkev ne plačuje dav­ zaprošen, naj spomni kanclerja Kohla tudi torek in petek Gorenjski glas brezplačno do izteka naslednjega po vojni pobegnili na tuje, kjer so nekateri kov in drugih obveznosti in kaj na dolžnost Nemčije do Slovenije. Je pa trimesečja, torej do vključno torka, 29. septembra 1998. že dobili odškodnino od držav, kjer sedaj je v resnici razsodilo ustavno žalostno, da v slovenski vladi ni niti enega, živijo, za svoje slovenske žrtve pa država ne sodišče. Nekateri so trdili, da v Novega naročnika sem pridobil (-a); zna ali noče poskrbeti. Do zasedanja ki bi se poklicno ukvarjal s to problematiko, primeru Cerkve zahteva sanio čeprav zadeva veliko ljudi. Treba se je , Bundestaga 18. junija bodo nemški parla­ vračanje v naravi, drugi pa v Moj naslov: mentarci dobili pismo, v katerem jih pogajati in vztrajati tako kot delajo druge odločbi tudi preberejo, da je seznanjajo s problematiko slovenskih izg­ države. Samo s ponujeno miloščino ne bi mogoče plačati tudi odškodni­ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od nancev. Njihov problem Nemčiji očitno ni smeli biti zadovoljni. • J.Košnjek no. • J.Košnjek ponujenih možnosti/: ali: Al Glasov izlet po izbiri v letu 1998 ali v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za jrimesečje 1998. zato dobim časopis tri mesece brezplačno ali: C/ knjigo Pod Marijinim varstvom' iz založbe Gorenjskega glasa in S t r a n ke s p o r o č a jo Glasov reklamni dežnik P e t i c i ja za ali: Č/ otroški knjigi 'Abeceda iz Zakajčkove ulice' + ' Kokeršpanjelka l.ady pripoveduje' -t- Glasov reklamni dežnik Združena lista socialnih nadstropje (nebotičnik na­ demokratov Jesenice in Ra­ sproti avtobusne postaje). Ur­ Izjava za novega naročnika: p o m oč m a n j š im o b č i n am dovljica sporočata, da je bil adne ure so vsak torek med včeraj predsednik stranke 9.30 in 13. uro in vsako sredo Ljubljana, 12. junija - Gospodarsko interesno združenje n a r o č am m i m m m m m AB Borut Pahor na pogovoru s med 15. in 18. uro. Telefon je za pospeševanje razvoja malega gospodarstva je posredo­ člani v Ratečah, v torek, 16. 064/223-705. valo državnemu zboru, vladi in ministrstvom peticijo s za najmanj eno leto junija, ob 19.30 pa bo v Liberalna demokracija Slo­ predlogi pomoči za normalno delovanje in pospešen gostišču Tripič v Bohinjski venije sporoča, da bo v pone­ razvoj novih, pretežno manjših občin. Pomoč naj bi Ime in priimek: Bistrici. Govoril bo o aktual­ deljek. 15. junija, občini obsegala izdelavo strategije razvoja lokalnih skupnosti nih dogodkih v Sloveniji. V Šenčur in Cerklje obiskal po evropski metodologiji, izdelavo razvojnih programov Naslov: na prednostnih razvojnih področjih, s katerimi bodo Ratečah pa je bila osrednja poslanec LDS in predsednik lokalne skupnosti kandidirale za domačo državno in tujo tema položaj slovenske levice. odbora za mednarodne od­ Podpis: pomoč, opremljanje manjših občin s servisnimi informa­ Mestni odbor Socialdemok­ nose državnega zbora Jelko cijskimi sistemi, ki omogočajo upravljanje / občinskim Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se ratske stranke Slovenije Kacin. Govoril bo o aktualnih premoženjem in pridobivanje lastnih lopkalnih sredstev. naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kranj sporoča, da se je s 1. problemih, lokalni samoupra­ Resorna ministrstva pa naj z javnimi razpisi spodbujajo junijem preselil v nove pros­ vi in približevanju Slovenije razvoj in zagotavljajo nova delovna mesta. • J.K. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do tore na Bleivveisovi 6, 4. Evropski uniji. • J.K. 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, t ndni>»a politika: neodvisni nestrankarski politično-mfoimaiivni poltcdr.il; s poudarkom na dogajanjih n.i Gorenjskem / Direktor Marko Valjavcc • Odgovorna urtrini<* pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. ( M M M J J MI G L AS Lcopoldina Bogataj I Novinarji in uredniki: Igor Kavčič, Helena Jelovcan, Jo/x Kosnjck, Lea Mencinger. Urša Peternel. Slojan Saje. Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik. Marija Najvažnejše: i/polnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite Volcjak, (veto /jplotnik. Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vo/lič / Fotografija: Gorazd Šinik. Tina Doki / Priprava za tisk: Medil Art, čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Takoj, od prvega Ustanovitelj in izdajatelj: Kranj - Ušle DELO ITR, Tbk časopisov in revij d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno Irienjc: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/22.1111, letel«: 654/222-917 / torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, ho pošta novemu Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS mail: [email protected] /Mali oglasi: telefon- 0M/22.V444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda dol- ure I Časopis uhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun • individualni naročniki imajo 20 % popusta, /a tujino- letna naročnina IM) DUM: Oglasne storitve: po naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) I CENA IZVODA: 200 MT (10IIRK /.a prodajo na Hrvaškem). Pet peres - simbol nove občine Bodo odplake čistili doma? Bled - Čeprav je blejska občina skupaj z radovljiško in jeseniško podpisala pismo o nameri za izgradnjo skupne čistilne naprave v Radovljici, pa v občini zaradi zapletov z lokacijo razmišljajo o tem, da bi čimprej zgradili Ž i r o v n i ca se p r i p r a v l ja na r e f e r e n d um potrebno kanalizacijsko omrežje in tudi svojo čistilno napravo. Predstavniki občine so se o tem doslej pogovarjali z dvema domačima in s tremi tujimi podjetji, med drugim tudi s predstavniki nemškega Žirovnica oziroma Breznica je bila kot občina v starih listinah prvič omenjena že leta 1849. podjetja SHW, ki je v občini Kranjska Gora, kjer ima podružnico, pridobilo koncesijo za izgradnjo kanalizacije Žirovnica, 11. junija - V krajevni Anketa, ki so jo že izvedli po gospo­ Kot razmeroma majhna podeželska in čistilne naprave. Nekaterim podjetjem so že izročili skupnosti Žv irovnica se pripravljajo na dinjstvih, je pokazala, da si okoli 80 občina bi občina Žirovnica dobila na dokumentacijo za pripravo natančnejše ponudbe. • CZ. referendum o glasovanju za novo obči­ odstotkov krajanov tokrat želi novo prebivalca 4 odstotke več sredstev kot no Žirovnica. Razvojne možnosti so v občino, zato se je tudi svet krajevne na prebivalca sedanje občine Jesenice. O plinovodu vedo bolj malo turizmu in drobnemu gospodarstvu. skupnosti odločil, da nadaljuje z aktiv­ Občina Žirovnica bi po predlaganih Bled - Občinski svet je na nedavni seji dal soglasje k V krajevni skupnosti Žirovnica se svet nostmi. kriterijih razpolagala s približno 225 lokacijski dokumentaciji za traso plinovoda na območju krajevne skupnosti pripravlja na refer­ Krajevna skupnost Žirovnica ima vse milijoni tolarjev primerne porabe let­ Cetralnega turističnega področja Bled, vendar je hkrati endum o ustanovitvi nove občine Žir­ pogoje za novo občino, razen enega - no, razen tega bi razpolagala še s zadolžil župana, da na naslednji seji predstavi investi­ ovnica. O razlogih za ustanovitev nove premalo prebivalcev, saj kriteriji za novo sredstvi prodaje premoženja, najemnin, cijski načrt izgradnje plinovoda v občini. Svetniki so občine sta predsednik krajevne skup­ občino določajo 5.00(3 prebivalcev, v obresti, samoprispevkov in tako dalje. namreč ugotavljali, da o načrtu vedo bolj malo. Plinovod nosti Franc Legat in vodja posebne desetih vaseh pod Stolom pa jih živi le Predvidevajo sedem zaposlenih in ne­ naj bi najprej napeljali iz Lesc do Bleda, kjer bi v bližini skupine za pripravo referenduma Jože 4.200. Razlogi za ustanovitev nove profesionalnega župana. Vezenin postavili reducirno postajo in nato nadaljevali z Resman seznanila novinarje. V teh dneh občine niso vznikli iz kakršnihkoli Občina Žirovnica vidi svoj razvoj v izgradnjo omrežja. V prvi etapi naj bi s plinom oskrbeli bo svet krajevne skupnosti kar najbolj resnih zamer sedanji občini Jesenice, turizmu, za kar ima idealne možnosti, Bled, v drugi Rečico, Spodnje Gorje in Koritno, v tretji temeljito seznanil vse krajane, ki živijo v saj je jeseniška občina v okviru danih saj ima izjemno bogato literarno, zgo­ pa še Zgornje Gorje in Zasip. V razpravi na seji desetih vaseh pod Stolom, razen tega pa možnosti poskrbela za zadovoljivo ko­ dovinsko in arheološko dediščino. Na­ občinskega sveta je bilo slišati tudi predlog, da bi hkrati bodo občani dobili tudi mnenje jeseniš­ munalno infrastrukturo in razvoj. V dalje so razvojne možnosti v razvoju z načrtom plinovoda obravnavali tudi informacijo o kega župana dr. Božidarja Brudarja, krajevni skupnosti le ocenjujejo, da gre drobnega gospodarstva, saj je pod možnostih ogrevanja z biomaso. • CZ. kako kot župan ocenjuje delitev jese­ za zelo različno gospodarsko strukturo Stolom že zdaj veliko zelo dobrih malih niške občine in ustanovitev nove občine dveh občin: na eni strani za mestno podjetnikov. Žirovnica. občino Jesenice, na drugi za podeželje, Skratka: 21. junija' naj bi krajani Štirje "z liste" rešili problem Žirovnica oziroma Breznica je bila ki ima drugačne možnosti in razvojne glasovali za ali proti novi občini ki naj Bled - Občinski svet je na nedavni seji sprejel štiri prvič omenjena kot občina že leta 1849, zahteve. Predstavniki sveta krajevne bi vključevala vasi Breg, Moste, Ž4irovni­ pravilnike, ki urejajo najem socialnih, neprofitnih ter občina pa je bila tudi v letih od 1952 do skupnosti poudarjajo, da je jeseniška co, Selo, Zabreznico, Breznico, Vrbo, občinskih profitnih in službenih stanovanj. Svetniki so še 1962. Ko je bil v novi samostojni občina v delitvenih razmerjih za finan­ Doslovce, Smokuč in Rodine oziroma tri najbolj nasprotovali sprejetju pravilnika o službenih Sloveniji poizvedovalni referendum za ciranje občin v državnem merilu vedno katastrske občine: Žirovnica. Zabreznica, stanovanjih, saj občina za zdaj nima nobenega takšnega ustanovitev novih občin, se v Žirovnici dosegala manj, kot bi bila upravičena - Doslovce. Imajo tudi že grb in zastavo: stanovanja, ima pa možnost, da ga pridobi v vrtcu na za novo občino niso odločili. Zdaj jim to je krivda državnih kriterijev in ne pet peres, ki simbolizirajo pet pisateljev Bledu. Po pravilniku o najemu socialnih stanovanj naj bi bodo ponudili, da se odločajo še enkrat. jeseniške občine. naše literarne zgodovine. • D.Sedej praviloma enkrat na leto objavili javni razpis in oblikovali prednostno občinsko listo upravičencev. Na lanski je bilo 30 prosilcev, od katerih so stanovanjski Blejsko "naložbeno poletje" problem rešili štirje. Občina je eno socialno stanovanje kupila, trem pa je ponudila ugodno posojilo (s 15-letno odplačilno dobo) za nakup starejših in cenejših stanovanj. Na javni razpis občine za prodajo starejših hiš in M r l i š ke v e ž i ce b o do se l e t os l e p še stanovanj, ki bi jih lahko namenili za socialna stanovan­ ja, sta se javila le dva, a sta bili njuni ponudbi za občino neugodni. • CZ. V blejski občini bodo predvidoma do sredine julija zgradili del kanalizacije v Zasipu in posodobili Koritensko cesto, do sredine oktobra pa naj bi obnovili še mrliške vežice na Jeseniški odličnjaki Bledu. Skupna vrednost naložb presega 114 milijonov tolarjev. Jesenice, 11. junija - V Kosovi graščini je jeseniški župan priredil sprejem za odličnjake in jim podelil Bled - Občinski svet je na nedavni seji soglašal z investicijskimi meteorne vode iz dela nasel­ ceste, na desni strani vozišča knjižne nagrade. Odličnjakinji na jeseniški gimnaziji sta programi, občina na je za vse tri naložbe tudi že objavila javni ja speljali v kanalizacijo, ki že v smeri proti Koritncm pa bo Mija - Marija Klemenčič in Karin Noč, na osnovni šoli razpis, na podlagi katerega bo (je) izbrala izvajalce del. odvaja odplake iz dela Zasipa zgradila še pločnik. Načrti Toneta Čufarja pa: Milena Došenovič, Edina Džombie. preko Jermanke v glavni V S predvidevajo tudi povezavo Tilen Gubane, Tjaša Hribar. Aleš Jereb, Maja Klinar, Mrliške vežice so zaradi zliko pa bi najeli posojilo, ki zbiralnik na Bledu. Kanal bo z Jarško cesto, vendar so jo Daša Mirt. Ines Mofardin, Luka Narad, Andrej Noč, Tina nekakovostne gradnje že ne­ bi ga plačali prihodnje leto. Z potekal ob cesti ali po njej in zaradi neenotnosti stanoval­ Pivar, Tina Rajhman, Brigita Stankič, Bogdan Struna, kaj časa blejska sramota, saj deli naj bi predvidoma začeli delno tudi po travnih in cev in lastnikov parcel odlo­ Barbara Svetina, Marjeta Sčap. Mile Zukič. Na osnovni slaba talna in strešna izolacija julija in končali do sredine vrtnih površinah skozi nasel­ ži ili na kasnejši čas. šoli Koroška Bela so odličnjaki: Katjuša Radinovič, povzroča vlago in odpadanje oktobra. ja Dobje in Dolina. Na glavni Posodobitev ceste in uredi­ Sandra Škoda, Urška Železnikar, Anela Vukalič, Teja obloge iz naravnega kamna. V Zasipu gredo odplake kanal se bo neposredno lahko tev pločnika je potrebna pre­ Oblak. Na osnovni šoli Prežihovega Voranca so odličn­ Po investicijskem programu, večinoma iz. greznic v poni- priključilo 37 stanovanjskih dvsem zato, ker se je z jaki: Darko Bagudič, Urška Korbar. Matej Šoberl, Nina ki ga je izdelala Komunala kovalnico, le v delu naselja je stavb, z izgradnjo stranskih izgradnjo blokov med Kori­ Radovljica, bodo hkrati z kanalizacija, iz katere pa se vodov pa še 15. Naložba bo tensko in Ribensko cesto zelo Casagrande, Anita Drvoderič, Juš Gmajnar, Petra obnovo del vežic podrli in v izlivajo na travnik ob robu stala nekaj več kot 35 mili­ povečal promet. Djukič. Gregor Fele. Žiga Mujakič. Andrej Sčavničar, novozgrajeni stavbi uredili naselja. jonov tolarjev, od tega bo Občina je naložbo vključila Katja Martinčič, Sanela Mulalič. Na osnovni šoli cvetličarno, preuredili pa Ker onesnažujejo okolje, je dobrih 30 milijonov tolarjev že v lanski proračun, a jo je Žirovnica pa so najboljši: Luka Domislic, Grega bodo ludi parkirišče in poskr­ inšpekcija izdala odločbo za republiške takse, pet milijo­ zaradi nerešenih zemljiških Prešeren, Maja Ropret, Jurij Sodja in Maja Šorn. • D.S. beli za nov dostop na staro ureditev razmer. Po investi­ nov tolarjev pa bo zagotovila vprašanj preložila na letos. pokopališče. Vrednost na­ cijskem programu naj bi še občina. Vrednost del je ocenjena na Voda Julijami spet na tržišču? ložbe je 67,5 milijona tolar­ letos, predvidoma do sredine Blejska občina bo predvi­ dobrih 12 milijonov tolarjev, jev, od tega naj bi občina julija, zgradili približno šest- doma do sredine letošnjega ves denar pa bo zagotovila Kranjska Gora. 11. junija - V teh dneh je Teos Perne, letos iz proračuna zagotovila sto metrov kanalizacije, po julija obnovila tudi dobrih občina. ki ima odločbo o gospodarskem izkoriščanju karavanške 30 milijonov tolarjev, za ra­ kateri naj bi sanitarne in dvesto metrov Koritenske C. Zaplotnik vode, ki se je prodajala pod imenom Julijana. s Komunalo Kranjska Gora končno podpisal najemno pogodbo o nadaljnjem izkoriščanju vodovoda. Kranjsko­ gorska občina oziroma Komunala je odločila, da lahko Ministrstvo za obrambo zemlje noče vrniti Perne izkorišča vodo pod pogojem, da plača 9 tisoč nemških mark mesečne najemnine. Od tega zneska gre polovica za investicijsko vzdrževanje in se nakaže na poseben račun Komunale. Vodovod bo namreč treba vzdrževati in v predoru najbrž precej sanirati. Za zdaj gre V o j s ka bo g r a d i la o p a z o v a l ni s t o lp za pretok 10 litrov na sekundo, če pa se bo pretok povečal, se bo najemnina zvišala. Pogodba velja od Mi v Evropo brez carine in meja, Ministrstvo za obrambo pa bo ob meji z Avstrijo menda gradilo opazovalnice. letošnjega junija. Perne namerava bodisi obnoviti staro polnilnico ali zgraditi na drugem prostoru novo. Občine Podkoren, 11. junija - Agrarna skupnost zemlji, ki je bila nacionalizirana in od pamet in že kanček posluha za realnost Kranjska Gora nadaljnji postopki pri izkoriščanju vode Podkoren je želela, da se ji vrne zemlja na Gorenjke, ki je na nacionaliziranem vsakomur da vedeti, da na Korenskem ne zanimajo - uveljavlja le svoje pravice, ki jih ima kot Korenskem sedlu za pašo, Ministrstvo za zemljišču zgradila svoj restavracijski sedlu nikdar ne bo nobene opazovalnice lastnica vodovodnega omrežja. Vsak. ki izkorišča vodne obrambo pa je odgovorilo, da bo na sedlu pavijon. S Kompasom se že uspešno slovenske vojske. Mar na Ministrstvu za vire, jih mora tudi plačati. • D.S. gradilo poveljstvo in opazovalnico. dogovarjajo za odškodnino, v prihodnje obrambo resno mislijo, da pa le morda Agrarna skupnost Podkoren je želela, pa si želijo doseči dogovor o ustrezni pride dan, ko bodo splezali na opazovalni Mednarodna konferenca da se ji z dcnaeionalizacijsko odločbo odškodnini tudi z Gorenjko. Po besedah stolp in z daljnogledom proučevali ožje in vrne tudi okoli pet hektarov veliko predsednika agrarna skupnosti Podko­ širšo obmejno območje sosednje države o elektronskem poslovanju zemljišče ob nekdanji stražnici JLA na ren Jožeta Grcgorija se 35 članov Avstrije? Z vsem dolžnim spoštovanjem Bled, 10. junija - Fakulteta za organizacijske vede Korenskem sedlu. Zemljišče je bilo leta agrarne skupnosti zaveda, da je funkcio­ do slovenske obrambe, ampak... Ampak v Kranj Univerze v Mariboru, organizacije v slovenskem 1948 nacionalizirano kot večina zemljiš­ nalno zemljišče, kjer je bila nekdaj primeru kakršnekoli ogroženosti ozemlja projektu elektronsko poslovanje. Ministrstvo za znanost ča na Korenskem sedlu, ki je bilo nekdaj karavla, zdaj pa je rekreacijski center od tuje vojaške agresije bo vse območje na in tehnologijo ter Gospodarska zbornica Slovenije so skupna last, po vojni pa je gradnja za invalide, za agrarno skupnost izgubl­ Korenskem sedlu v hipu postalo vojaška prireditelji mednarodne konference o elektronskem raznih turističnih in mejnih objektov na jena, ne strinjajo pa se s tem, da bi cona. Tedaj bo najmanj važno to. čigava je poslovanju na Bledu. Konference se tudi letos udeležu­ niejnem prehodu Korensko sedlo zavze­ ostalo zemljišče ob nekdanji stražnici zemlja. Kmetje zemljo potrebujcjovsamo jejo najvidnejši strokovnjaki za področje elektronskega la kar precejšnje parcele: tu je carina, ostalo last Ministrstva za obrambo. Se zato, da bi na njej pasli živino. Če pa poslovanja iz vsega sveta, in sicer s področja gospodarst­ mejna policija, menjalnica, restavracija. posebej zato ne, ker se zemljišče zarašča vojska že hoče, imajo poleg eno manjšo va, vladnih organizacij, univerz ter ponudniki informa­ Jugoslovanska vojska je imela stražni­ in ga nihče ne obdeluje, na njem pa ni parcelo - za stolp bo dovolj. Obrambno cijske tehnologije iz 30 držav. Sodelujeta tudi co, ki so jo po vojni za Slovenijo dobili v nobene dejavnosti. ministrstvo jim torej zemlje ne bo vrnilo, predstavnika Eviopske komisije dr. Reinhard Buescher Upravljanje civilni invalidi vojne. Straž­ Ministrstvo za obrambo namreč zapuš­ ker si predstavlja, da bo na slovensko - in dr. Paul Timmers. Ker je elektronsko poslovanje nica je imela in še ima svojo funkcio­ čene zemlje ne namerava kar tako vrniti - avstrijski meji čepelo vrh stolpa in kot v izredno pomembno tudi v poslovanju naših podjetij po nalno zemljišče in dovozno cesto, ob čeprav je ne uporablja - kajti v obrazložitvi kakšnem socrealističnem filmu iz minu­ Evropi in po svetu, se konference udeležujejo tudi vodilni njej pa je zemljišče, ki ga je želela dobiti za zavrnitev je zapisalo, da "je na tem lega stoletja opazovalo premikanja sov­ ljudje največjih slovenskih podjetij in predstavniki nazaj agrarna skupnost, saj zemljišča zemljišču predvideno poveljstvo in opazo­ ražnih čet na oni strani državne meje? ministrstev. Konferenco sta odprla rektor Univerze v nihče ne uporablja. Agrarna skupnost valnica Ministrstva za obrambo". Mi v Evropo brez meja, vojska pa stolpe Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak in dekan Fakultete za želi dobiti odškodnino od Kompasa, ki Nismo poučeni v obrambno - strateških na meji? organizacijske vede prof. dr. Jože Florjančič. • D.Ž. je na zemljišču zgradil svoj objekt na zadevah slovenske vojske, ampak zdrava D.Sedej Tržiški svetniki so se odločili za nadaljevanje prekinjene seje Tromeja - poslej tudi uradni prehod Rateče, 11. junija - Na tromeji na Peči nad Ratečami bodo namestili dvojezične napise, prehod bo postal planinski in prehoden vso planinsko sezono. Po dodatku k sporazumu med avstrijsko zvezno vlado in slovensko vlado Do k o n ca n i so p r i š l i, p r ej so se s p r li o turističnem prometu na mejnem območju bodo državljani Slovenije poslej povsem neovirano lahko prestopili tudi mejni planinski prehod na Peči na tromeji. Komisiji sta med drugim ugotovili, da se je obmejni promet v primerjavi z Tokrat puščice niso letele le na občinsko upravo, ampak so jih uperili tudi na predsednika sveta. letom prej zmanjšal, vendar ostaja izrednega pomena za razvoj obmejnih območij in za sodelovanje prek meje. Povečuje se število prehodov meje v turistične namene. Tržič, 10. junija - Kljub vabilu osnutku odloka, ki bi omogo­ Jože Kuhelj, so člani občinske umakne z dnevnega reda, Na tromeji sicer ni težav, vendar do zdaj še ni bila za novo sejo je predsednik čil graditev omrežja za ze­ uprave in sveta ugotavljali, da občinska uprava pa do konca opravljena razmejitev delov ozemlja z javno prepoznavnimi Peter Smuk predlagal nadal­ meljski plin. Partizanska ulica gre za skoraj popolno kopijo junija pripravi strokovni pre­ tablami z dvojezičnimi napisi. Predstavniki Ministrstva za jevanje prejšnji teden prekin­ v Tržiču je pravzaprav to prejšnjega gradiva. Raj ko dlog zaščite vodnih virov. Nov notranje zadeve Republike Slovenije in Varnostne direkcije jene seje. Če je napaka na napeljavo že dobila lansko Premrl iz odbora za prostor vročinski val je zajel dvorano, za Zvezno deželo Koroško so si lani ogledali uresničevanje začetku dobila podporo, pa se jesen, letos so v načrtu dela in okolje ter zdravstveni in­ ko je predsednik Smuk tik sporazuma v času obratovanja smučišča na avstrijski strani vsi le niso strinjali z zahtevo na Koroški in v prihodnosti na špektor Janez Piskar sta oce­ zatem spomnil na še veljaven tromeje in se strinjali, da se namestijo dvojezične table. za umik odločanja o soglasju Cankarjevi cesti. Najprej so nila, da je gradivo nepopolno sklep o prepovedi gradenj na Planinci naj bi poslej vso sezono lahko prestopali mejo le z k gradnji bencinskega servisa svetniki sprejeli osnutek odlo­ in neprimerno za obravnavo. območju zajetja Črni gozd do osebno izkaznico, veljavnim potnim listom, z listino za v Podljubelju z dnevnega ka, nato pa so kljub pripom­ Razprava se je vseeno nadal­ sprejema odloka o varstvenih prehod meje v obmejnem prometu ali s člansko izkaznico reda. Protesti več svetnikov bam o kršitvi poslovnika jevala; med njo ni manjkalo pasovih. Zahteval je tudi umik obstoječih gorskih reševalnih služb držav pogodbenic. in župana niso zalegli, zato so gradivo s pripombami obrav­ niti Kuhljevih obtožb, da gre odločanja o soglasju k gradnji Lahko bodo imeli pri sebi le predmete za osebno rabo, jezni zapustili sejno dvorano. navali še kot predlog ter odlok za zakulisne igrice z nadalje­ bencinskega servisa v Podlju­ vključno z običajno turistično in potrebno alpinistično Sejo so začeli z obravnavo o gospodarski javni službi in vanjem izgradnje črpalke. Kot belju, kar je bilo potrjeno šele opremo ter hrano za lastno uporabo. Na zahtevo obmejnih premoženjske bilance občine podelitvi koncesije za graditev je opozoril samostojni svetnik ob drugem glasovanju. Proti organov se bodo morali legitimirati s potno listino. Tržič ob koncu lanskega leta. in upravljanje omrežja tudi Janez Ahačič iz Podljubelja, ponovnem kršenju poslovnika Avstrijsko - slovenska mešana komisija bo pripravila Ponovno so kritizirali nakupe potrdili. tak odlok sploh ne bi zagoto­ je protestiral predlagatelj te spremembo sporazuma, ki bo predložen v odobritev obema nepremičnin brez soglasja ob­ Že prej vroče ozračje v vil pitne vode, ampak bi le točke Janez Ahačič, ki je vladama. Delegaciji sta tudi ugotovili, da se nadaljujejo činskega sveta in ugotavljali dvorani, ki ga je župan skušal otežil življenje domačinom. skupaj z več drugimi svetniki, aktivnosti za skupno kandidaturo za zimske olimpijske igre nesmiselnost sprejema bilance ohlajati z občasnim vklapljan- Oni v večini podpirajo iz­ županom in večino sodelavcev leta 2006 na tromeji in da je potrebno, ne glede na pred potrditvijo zaključnega jem klimatske naprave, je še gradnjo črpalke, vendar zah­ občinske uprave zapustil dvor­ morebitno članstvo Slovenije do tega leta v Evropski uniji, računa o proračunu. Tudi bolj zagrela nadaljnja razpra­ tevajo izgradnjo novega ano. Tisti klici odhajajočim, ki nadaljevati s pripravami ustreznega sporazuma. • D.S. prešteti glasovi so potrdili, da va. Za osnutek odloka o zajetja. so jih slišali poslušalci tržiške- v je večina proti sprejemu bi­ varstvenih pasovih vodnih vir­ Svetniki so z večino glasov ga radia v direktnem prenosu, Žirovnica praznuje lance. Še dalj so se zadržali pri ov, ki ga je predlagal svetnik potrdili predlog, da se osnutek pa niso za na papir! • S. Saje Žirovnica, 11. junija - 26. junija v krajevni skupnosti Žirovnica praznujejo svoj krajevni praznik, v spomin na dan, ko so med vojno ustrelili talce v Mostah. Ob Ponudba Gradbinca mestni občini Kranj letošnjem krajevnem prazniku so v Završnici že pripravili mednarodno tekmo v gorskem kolesarjenju, v soboto, 13. junija, bo balinarski turnir ter zaključni koncert Mešanega K o n c e r t na d v o r a na v G r a d b i n č e vi j a mi okteta v kulturni dvorani na Breznici. V sredo, 24. junija, bo proslava ob dnevu državnosti s podelitvijo priznanj Turistične zveze, v četrtek. 25. junija, bodo taborniki Gradnja dveh dvoran ter prostorov za Zvezo kulturnih organizacij in Pihalni orkester bi občino obiskali spominska obeležja, v petek, 26. junija, pa bo stala več kot 1,2 milijarde tolarjev, kar je več kot četrtina letošnjega proračuna. Primerna lokacija? komemoracija v Mostah. V soboto. 27. junija, bo Kranj, 12. junija - O predlogu kranjs­ nekdanjega doma JLA družno s poslov­ kirna hiša pa 5548 kv. metrov. Okvirna mednarodna tekma pionirjev v skokih na skakalnici v kega župana, da bi mestna občina nimi prostori Iskre Commerce Trgo­ predračunska cena izgradnje znaša po Glenci in teniški turnir na igriščih v Žirovnici. V nedeljo, 28. junija, pa bo nadaljevanje teniškega turnirja. • D.S. pristopila k izdelavi načrtov za gradnjo vine. Ker pa je del zemljišča pod Gradbinčevih merilih prek 1,2 milijarde koncertne dvorane v t.i. Gradbinčevi denacionalizacijo, je zagon za gradnjo tolarjev. Prenova poklicnega šolanja odraslih jami na Zlatem polju (med Perivnikom na tej lokaciji očitno popustil. Gre za veliko denarja (več kot in obvoznico), bodo mestni svetniki SGP Gradbinec Kranj je v okviru četrtino letošnjega občinskega proraču­ Gozd Martuljek, 13. junija - Več kot dvesto udeležencev govorili na prihodnji seji sveta v načrta za urbanizacijo t.i. Gradbinčeve na). Četudi bodo mestni svetniki ponu­ že drugi dan zaseda na posvetovanju, ki ga je v sredo, 17. junija. Kako se bodo izrekli, jame med Perivnikom in obvoznico na jeno rešitev sprejeli, je jasno, da Kranj sodelovanju s Centrom za poklicno izobraževanje in na je seveda preuranjeno napovedati, Zlatem polju mestni občini predlagal pobudo področne kurikularne komisije za izobraževanje glede na to, da gre za zelo veliko umestitev koncertne dvorane v ta še nekaj časa ne bo mogel imeti odraslih pripravil Andragoški center Slovenije. Tema denarja, pa bodo odločitev bržčas prostor. Objekt naj bi poleg dvorane s spodobne koncertne dvorane. Po drugi srečanja je programska prenova poklicnega in strokovne­ dobro pretehtali. 600 sedeži imel 118 parkirnih mest, strani pa je vprašljiva tudi primernost ga izobraževanja odraslih, na posvetu pa poleg strokovn­ Da Kranj potrebuje koncertno dvor­ zaodrje, prostore za dejavnosti Zveze same lokacije v jami pod dvema jakov andragoškega centra sodelujejo^ tudi predstavniki ano, ni sporno, nasprotno, zanjo so se kulturnih organizacij in Pihalnega or­ cestama in njene elitnosti. Koncertna gospodarske in obrtne zbornice. • D.Ž. mestni svetniki v preteklih letih pogos­ kestra ter malo koncertno dvorano s dvorana, ki ne bo niti poceni, niti za to zavzemali. Tudi lokacija je bila 170 sedeži. vsakršnega obiskovalca, bi nedvomno takorekoč že na dlani; občina naj bi Koncertni dvorani bi z ostalimi sodila v kakšen uglednejši del mesta. • koncertno dvorano gradila na prostoru prostori zavzeli 4592 kv. metrov, par­ H. Jelovčan /®J1A\ OBČINA RADOVLJICA j Xl ŽUPAN '_jffi_i Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, Občinski svet Gorenja vas - Poljane prisluhnil željam občanov ^mW tel. 064 715 127, 714 222, fax. 714 684 Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Radovljica (Uradni list RS, št. 4/91) in sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve O b č i na bo g r a d i la o b č i n s ko T V o m r e ž je in imenovanja, ponovno objavlja župan Občine Radovljica Po več kot dveh letih so v občini Gorenja vas - Poljane izbrali visokofrekvenčni sistem prenosa TV programov. R A Z P IS Gorenja vas, 11. junija - S namreč tako pri potrebnih osnovi tega. Župan in občins­ pripravljen, če bo občini za problematiko sprejemanja TV vlaganjih, kot pri kasnejšem ki svet so mnenja, da naj izgradnjo sistema manjkalo ZA PODELITEV VELIKE PLAKETE, programov, zlasti domačih zahtevanem vzdrževanju, po­ glavni sistem izgradi občina, denarja, v to tudi (so)vlagati. PLAKET OBČINE RADOVJICA IN PLAKET komercialnih TV postaj, se kazala kot predraga možnost, pri morebitno potrebni gradn­ Precej je bilo razprave tudi o ANTONA TOMAŽA LINHARTA občinski svet občine Gorenja nekateri drugi ponujeni siste­ ji kabelskih sistemov in do­ tem, ali pomeni to tudi uved­ vas - Poljane srečuje praktič­ mi pa kot vprašljivi in neza­ datnih preusmerjevalnih bo "kabelske" oz. "prenos- se podeljuje posameznViekloikma , plpaokdejteat jem, organizacijam in no že ves svoj mandat. Na nesljivi. Občinski MMDS napravah pa naj bi sodelovali niške" naročnine, vendar je skupnostim ter društvom za izjemne uspehe na posameznih zadnji seji v petek so se sistem naj bi slonel na treh tudi prebivalci. Pomembno večina menila, da naj bi področjih življenja in dela, s katerimi so pomembno prispevali k odločili, da izberejo visoko­ oddajnikih, ki bi bili na vrhu dobrodošlo dejstvo je tudi, stroške vzdrževanja pokrivala razvoju in ugledu občine, posameznikom za življenjsko delo frekvenčni prenosni sistem Slajke, na Stolu in na Gori, in da se je v Gorenji vasi našel občina. Sistem naj bi vsaj z oziroma ob visokih jubilejih. MMDS, ki naj bi vsem pre­ iz njih bi lahko spremljalo do tudi ustrezno strokovno uspo­ osnovnimi oddajniki (če ne bo Plaketa občine Radovljica bivalcem omogočil spreml­ 8 programov okoli 75 odstot­ sobljeni interesent za vzdrže­ zapletov s frekvencami) začel se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in janje osmih TV programov. kov prebivalcev. Povsod tam, vanje tega sistema, ki je delovati v jeseni. • Š. Ž. skupnostim ter društvom za dolgoletno izredno uspešno delo Predvidoma naj bi sistem kjer ni mogoče videti enega na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v izgradili jeseni. občini, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine, za od naštetih oddajnikov, pa bi Po številnih pogovorih o enkratne izjemne dosežke na posameznih področjih življenja bilo potrebno izgraditi še K r a j e v na skupnost Bela praznuje in dela ter za aktivno udeležbo v humanitarnih akcijah, zlasti pri tem, kako bi bilo mogoče dodatno "preusmerjevalno" reševanju življenj ali preprečevanju škode na premoženju. obstoječe televizijsko pre- postajo (retransmisija) ali pa Bela, 12. junija - Krajevna skupnost Bela v počastitev tvorniško omrežje dopolniti krajevnega praznika in dvajsetletnice otvoritve Doma Plakete Antona Tomaža Linharta celo sprejemno postajo in se podeljujejo posameznikom, kulturnim skupinam in organiza­ tako, da bi prebivalci lahko nato kabelski vod. Koliko in krajanov na Zgornji Beli ta konec tedna pripravlja cijam za izredne dosežke pri spodbujanju, organiziranju in širjenju gledali programe slovenskih dvodnevno praznovanje. V soboto in nedeljo, 13. in 14. kje bo potrebno tovrstno kulturne dejavnosti med prebivalstvom, v organizacijah, v občini komercialnih televizij (največ junija, se bo na igrišču v '"Pregradu" (za gostilno Bizjak na dodatno preusmerjanje signa­ in v širšem družbenem prostoru, za posamezne uspehe pri kul­ zanimanja je za program POP Zg. Beli) zvrstilo več kulturnih, Športnih in družabnih turni in umetniški vzgoji mladine, za dolgoletno uspešno in ustvar­ TV in Kanal A), ter predsta­ la in v katerih manjših nasel­ dogodkov. Jutri, 13. junija, se bo na prireditvenem jalno delo na kulturnem in umetniškem področju ter za dolgoletno vitvah različnih sistemov, ki jih morda celo kabelsko delo in izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja naj bi to omogočali, je ob­ omrežje, bodo pokazali iz­ prostoru že ob 14. uri začelo družabno-športno po* dosežene z delom v vzgojnoizobraževalnih in drugih organizaci­ činski svet na zadnji seji vedbeni načrti. Prebivalci poldne; najprej bo nogometni turnir ekip Bašlja, Pre­ jnPairhme, id zli ono grrgia azzniasizk iporaovndajleenlmiimt eivv z dgpeolriji nzionni azpnorjib oroabbžlčiekvionavelna neR judade ujoačvvnnlijhoi csstari e,s ds sp tseotrvdo.ak tokvi ­ svp roebječli nip oGmoermenbjnao voadsl o-č iPteovl­: bgoleddoa lil ahnkao vnseohv e obpsrotogjreačmihe dBdavšlojraa, ipno sBtaevleil,i zbaotedmo mkolšaaj,r kzaarkslkjau čitlei kmpaa ezk idpr uBžealben iinm o kandidatih in z obrazložitvami morajo biti predloženi jane bodo začeli graditi viso­ televizijskih sprejemnikih, srečanjem in podelitvijo pokalov za najboljše ekipe. V najkasneje do 31. avgusta 1998 na naslov: Občina kofrekvenčni sistem MMDS, kupiti bodo morali le nove nedeljo pa bo kulturno-zabavno popoldne $ proslavo ob Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripi­ ki je praktično inovativna antene, ki stanejo okoli 20 20-letnici otvoritve Doma krajanov, nogometno tekmo som "PRIZNANJA". novost podjetja King, in se tisoč tolarjev. debelih in suhih ter veselico, na kateri bo za zabavo skrbel Nepopolnih in tistih predlogov, ki bodo prispeli po izteku roka, je v nekaterih krajih po Omenjeni sklep občinskega ansambel Fantje z vasi. V času praznovanja bo dan odprtih komisija ne bo obravnavala. Sloveniji že izkazala (v Bov­ sveta torej pomeni izbor sis­ vrat Doma krajanov na Zg. Beli, kjer bo razstava starih Župan cu, Colu, Cerknu). Dopolnje­ fotografij na temo življenja krajanov in krajevnih običajev Občine Radovljica tema in naročilo izvedbenega vanje pretvorniške mreže v bližnji preteklosti. • D.Ž. Vladimir Čeme, dipl. ing. projekta, koliko pa bo vse to nacionalne televizije se je stalo, se bo pokazalo šele na Maistrov trg 2 Tel.: 380-300 Kranj Fax: 211-790 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ f>£«a§«*9«»<ln«ifti IccHNtatogp 5 1. P O Č I T N I CE NA B R A ČU - N A J C E N E J E ! !! M O JE P O L E T JE d e m os o m Bol na Braču - NOVI APARTMAJI! (klima, terasa) - app. 1/4 od 15.630 sit za teden/osebo co co Postira na Braču" - Paviljoni Tamaris B - kat., sobe 1/2 in 1/3, terasa, TWC, 30 m od morja) v .00 • UMAG - najem prikolic 7 dni 46.000 SIT nt- T0 •0« -0 0C \J juniju NORA CENA 36.500 sit (letalo + 7 dni - soba z zajtrkom) POREČ, ROVINJ, RAB AC, PULA 7 pol. 31.000 SIT, KRK, LOŠINJ, RAB, PAG, CRES - družinski popusti PROGRAM ZA DRUŽINE!!! >o <o°a Paviljoni Tamaris (soba + polpenzion, vsak dan mini klub za otroke, šola plavanja, Z LETALOM IN HIDROGLISERJEM NA športno-zabavni program za odrasle, z ladjo na ribji piknik, vinska pokušina,...) Brač, Hvar, Vis, Korčulo in Dubrovnik VSE TO ZA: 42.477 SIT - odrasli, 32.990 sit - otroci do 9 let AKCIJE: UGLJAN, PAKOŠTANE, MAKARSKA, 4 Q_ Možnosti prevoza: lastni, avtobus za skupine, letalo (iz MB ali LJ) samo 25.045 sit TUČEPI, TROGIR Z letalom v Črno goro in Ohrid 7 dni 56.000 SIT ŠPANUA,GRČIJA, TUNIS, TURČIJA, MALTA 7 dni 69.000 SIT H V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE ENKRATNE počitnice po NEVERJETNI CENI 7 dni 14 DNI TAJSKA 125.000 SIT 145.000 SIT RDEČE MORJE 119.000 SIT 165.000 SIT SRI LAN K A 10 dni 1 56.000 SIT CLUB MED 74.200 SIT ODHOD VSAKO NEDELJO - nikoli več za tako ceno! ROGAŠKA 5 dni Turistično naselje 32.000,00 SIT (nedelja Hotel Termal 36.340,00 SIT petek) Z D R A V I L I Š ČE R O G A Š KA - Hotel Ajda 44.650,00 SIT P O L E T JE 98 v hotelu SAVA, Z A G R E B * * ** Pet polpenzionov v dvoposteljnih sobah, neomejeno kopanje v bazenih na prostem ali pod streho v od 14. 6. do 30. 7. 98 11 x polpenzion, termomineralni ali navadni vodi, 1 ura uporabe igrišč v kopanje, fitness, savna, program Rogaškega športnem parku (tenis, odbojka, rokomet, nogomet...) glasbenega poletja /39.900 SIT Obilo zabave in športa, izleti, za otroke posebni programi (računalniške delavnice...) Tel.: 063/811-4703 P E L IK Plačilo na obroke, popusti za otroke. TURISTIČNA AGENCIJA ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Glavni trg 20, 4000 Kranj, tel./fax: 064/22 32 85 Kranjčeva 12, 9226 MORAVSKE TOPLICE TEL.: (069) 12 280, 12 28 10 / l\ P E L I K A N O VO TELEFAX: (069) 48 607 ZMttVtUttE MORAVSKE TOPUCE P O L E T JE 98 HOTEL MEDIJSKE TOPLICE MEDIJSKE TOPLICE 1, 1411 IZLAKE Hotelska in a TEL.: +386/601/74 117, 47 140, FAX. 74 044 obali, Istri, E-MAIL: HOTEL.MEDIJSKE. [email protected] U g o d no - za v se prijave in gotovinsko Sonce in vročina kličeta po osvežitvi. Zato so se za vas odprla vrata termalnega kopališča Medijske Toplice na Izlakah. Pod vodstvom plačilo poletnih počitnic posebni popusti novega lastnika so pripravili kar nekaj presenečenj. Razširjena ugodnost velja do 15. maja! kopališka plaža, olimpijski bazen (26 stopinj C) in dva manjša bazena (29 stopinj C) s termalno vodo, ter tobogan, ki je s 106 metri W' ifA T*i rum 1 i i Zl^l n /—tK^H mi0i 3 /ifBvl Wl\ l i B/AlS I fll m M f£ med najdaljšimi v Sloveniji, so primerno mesto, da se razgibate in PORTUGALSKA, TUNIZIJA, MALTA odpočijete. Ob kopališkem kompleksu je na robu gozda v zelenem Počitnice v klubih "vse vključeno v ceno" in mirnem okolju majhen gostoljuben hotel, kjer vas pričakuje v Turčiji, Grčiji, Španiji in na Karibih. prijazno osebje. Medijske Toplice so v osrčju Slovenije, 5 minut vožnje od Trojan in 45 km od Ljubljane. Vabljeni na oddih v Medijske Toplice. U g o d ne letalske in ladijske vozovnice! P O M L AD P OD P O H O R J EM poeebna ponudba do 25. 6.1993 v TERMAH ZREČE ' 7 ali 5 x polni penzion • posvet pri zdravniku • kopanje v vseh bazenih • 5 x skupinska •URltiLt ali hidrogimnastika • zeliščna kopel • 2x individualna terapija • pohodne ture za utrjevanje zdravja • malica na kmetiji • izlet po programu Cena v dvoposteljni sobi: 5 dni 7 dni P O Č I V A J TE m r o u ra VILE TERME ZREČE 32.000 SIT 43.000 SIT M O R A V S KE TOPLICE TURISTIČNI OBJEKT KRONE P O N U JA HOTEL DOBRAVA 34.800 SIT 47.000 SIT V M A JU ZA VSAKO PRIJAVLJENO O S E BO 2 DNEVA BREZPLAČNEGA BIVANJA! KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE ROGLA 1517 m Z* upokojence 5% Posebna ponudba poletnih DRUŽINSKIH in ZDRAVSTVENIH popusta z dokazilom. * 5 DNI POLPENZION = 14.000 SIT programov. Možnost plačila na več obrokov, * 7 DNI POLPENZION = 18.700 SIT posebni popusti za otroke,... * 7 DNI BIVANJA Z MOŽNOSTJO KUHANJA = 9.300 SIT UNIOR, d.d. - program TURIZEM Predstavništvo Ljubljana Tel.: 063/768 20 Tel.: 061/329 264 Fax: 063/762 446 Fax: 061/315 389 S: 0 6 9 / 4 8 - 6 46 P R I J E T NE P O Č I T N I C E! Počitnice na dalmatinskih otokih C A M P I NG ' 98 D a l m a c i ja - še v e d no R I V I E RA Z A D AR • D A L M A C I JA OBNOVLJENI, UREJENI IN PRIPRAVLJENI VAS PRIČAKUJEJO t a ko č u d o v i ta NA NAJLEPŠIH LOKACIJAH SEVERNE DALMACIJE UGODNE CENE Kdor je enkrat počitnikoval na enem večji obisk kot lani. Morda bodo k temu od dalmatinskih otokov, se bo tja vedno, prispevali tudi slovenski gostje, ki se po Holiday village & Apartments vračal... Brač, Hvar, Vis, Korčula, Kor- podatkih agencij letos spet množičneje C A M P I NG Z A T ON - Z a t on - N in nati, pa kopica majhnih otočkov, ki jih še odločajo za počitnice v Dalmaciji, ANIMACIJSKI PROGRAMI - BOGATA GOSTINSKA PONUDBA ni preplavil množični turi­ zem. Kristalno čisto morje, TENIŠKI CENTER - VODNI ŠPORTI - KONJENIŠKI CENTER - neokrnjeni kotički plaž, pri­ DISKOTEKA SATURNUS - IZLETI pekajoče sonce, ki ga hladijo Informacije in rezervacije tel: 00385 23/280-280, fax 023/264-225 prijetne sape z morja. Dal­ macija nudi možnosti tako Hotel ALAN - Starigrad - Paklenica za nekajdnevno lenarjenje C A M P I NG S T A R I G R AD - P A K L E N I CA pod vročim soncem ali v hladni senci, kot tudi za NEPOSREDNA BLIŽINA NARODNEGA PARKA "PAKLENICA" aktiven dopust, od surfanja SVEŽINA KRISTALNO ČISTEGA MORJA - IZLETI do jadranja. V zadnjih letih Informacije in rezervacije tel. 00385 23/369-276, fax 023/369-203 v Dalmaciji vse bolj cveti navtični turizem, ljubitelji Hotel & Apartments jadranja zatrjujejo, da je prav potepanje z jadrnico C A M P I NG C R V E NA L U KA - B i o g r ad ob dalmatinskih otočkih ne­ IZHODIŠČE V NARODNI PARK "KORNATI" kaj najlepšega... PRILJUBLJENO LETOVIŠČE NAVTIČARJEV Hrvaški turistični delavci ZANIMIVOSTI VRANSKEGA JEZERA - IZLETI so na začetku turistične Informacije in rezervacije 00385 23/383-106, fax 023/384-915 sezone optimistični. Priča­ kujejo kar 48 odstotkov Mesto Korčula na istoimenskem otoku H o t el B O Ž A VA - D u gi o t ok POTAPLJAŠKA ŠOLA - BLIŽINA NARAVNEGA PARKA "TELAŠČICA" IN NARODNEGA PARKA "KORNATI" - IZLETI Informacije in rezervacije tel: 00385 23/377-618, fax 023/377-682 T d.d., Zadar Croatia Široka ulica bb tel.: 00385 23/433 615 - prodaja 23000 Zadar fax: 00385 23/312 750 - prodaja Imamo POLETJE, SONCE, obilo VODNIH POVRŠIN in ENKRATEN Komati - raj za jadralce (foto: U. Peternel) PROGRAM ZA AKTIVNE DRUŽINSKE POČITNICE D o d a t ne u g o d n o s t i: H a r m o n i ja z e l e n ja in m o d r i ne - 1 0% POPUST ZA DRUŽINE - en otrok do 12. leta ima v sobi s starši letovanje ZASTONJ T e r me T o p o l š i ca Preživite letos počitnice nekoliko drugače, daleč stran od - o d i- 20. avgusta 10 % POPUST ZA UPOKOJENCE. prevročih plaž, v bujnem zelenju in B O G A TA D O D A T NA P O N U D B A! IZKORISTITE UGODNE CENE NAŠIH PROGRAMOV IN DODATEN 5 % POPUST V JUNIJU 1998 INFORMACIJE IN REZERVACIJE: POPUSTI: Zdravilišče Radenci, tel.: 069/65 331, faks: 069/66 604. ZA OTROKE: ZA UPOKOJENCE: 30 - 50 % popusta 15 % popusta + 5 % popusta v juniju do 5 leta brezplačno bivanje Plačate 10 - bivate 11 dni! Plačate 14 - bivate 16 dni! POSEBNOST V JULIJU: mavrični večeri romske glasbe ob ribjih in zelenjavnih jedeh! erme ' jobolšica TK M E R K UR P R 0 T E N EX S E N C UR T E N IS Š O LA B O R U TA U R HA U G O D NA P O N U D BA TELEFON: 064 411 378, FAX: 064 411 385 C O L O R J E U IH I Z D E L K OV IN D O P O L N I L N E GA P R O G R A MA » M E R K UR - - = s © T E N EX 1 5% P O P U ST Tenis šola BORUT URH bo trajala celo leto po češki metodi in pod strokovnim vodstvom priznanih trenerjev. ^ ^ ^m e s e cu J U N I JU Prijavijo se lahko začetniki ali tisti, ki imajo osnovno znanje tenisa od I. 1989 - 1993 (od 6. leta dalje). za i z d e l k e: Najobetavnejši mladi igralci bodo lahko nadaljevali šolo po programu tekmovalnega tenisa. b a r ve za m i n e r a l ne p o d l a ge Vabljeni so vsi začetniki in tisti, ki imajo že osnove tenisa in ga želijo izboljšati. za z u n aj in z n o t r a j, Prijave po telefonu: (064) 411-378 in fax: (064) 411-385. A O U A T L A K, K L I N K E R OL Rok za prijavo je do 25. 6. 1998. Vse podrobnejše informacije dobite v klubu. v trgovinah: - celoletna teniška šola BORUTA URHA za otroke od 6. leta naprej pod C O L O ^ M I ^ O D E, Seškova 2. tel.: 061/611-402 strokovnim vodstvom - 365 dni tenisa v Šenčurju C O L OR K R A NJ ,.Bleiweisova 14. tek: 064/225- ob avtocesti Ljubljana - Kranj - pokrita teniška dvorana s štirimi teniškimi igrišči - poleti ob straneh odprta streha ščiti C O L OR L E S C E, Alpska 62. teh: 064/718-584 pred UV žarki in dežjem - rekreativno igranje po predhodni rezervaciji - teniški tečaji za vsakogar - organizacija turnirjev - srečanj po vaši želji - masaža (športno-regeneracijska, vaku, sprostitvena) - okrepčevalnica v prijetnem ambientu III. MEDNARODNA GORSKA ČASOVNA PREIZKUŠNJA VETERANOV - MOTOCIKLOV IN r a d io t r i g l av ZA G O R E N J KE AVTOMOBILOV 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 IN G O R E N J C E! telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 m kontaktni studijski telefon: 064 862 862 il S/a\ (QM frekvence: IIKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz 24 UR D O B RE mi v nedeljo, 14. junija 1998 v soboto, 13. junija, od 13. do 16. in od 18. do 20. ure ogled proge in trening v nedeljo, 14. junija, od 9. do 12. ure uradni trening in od 14. ure dalje ČASOVNA PREIZKUŠNJA PARKIRNI PROSTOR ZA GLEDALCE JE NA GORENJSKEM SEJMU, od koder bo organiziran prevoz do starta! idffemot" TER:\1E BANOVCI VERONIKA BO UŽIVALA V ZELENEM GAJU Za nagradno križanko Term Banovci smo tokrat prejeli 1.329 pravilnih rešitev. Naša stalna komisija je izžrebala: 1. nagrada - 5-dnevni paket za 1 osebo v Zelenem gaju s polpenzionom: Veronika GLAVAČ, Jama 19. 4211 Mavčiče 2. nagrada - vikend paket za dve osebi v Zelenem gaju s polpenzionom: Marjan POR, Krnica 59, 4247 Zg. Gorje 3. nagrada - kopanje s kosilom za 2 osebi: Ana PERKO, Na Logu 18, 4290 Tržič Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Rezka KAJZER, Partizanska 46, 4208 Šenčur: Evgen' PAUŠER, Stara c. 28, 4207 Cerklje in Mimica TREBEČ, Kajuhova 4, 4000 Kranj. Nagrajencem iskrene čestitke! M I N I S T ER S E N J UR I M P R E G N A C I JA - T R A J NA O D P RL S E J EM U S MA 98 V V V svojem otvoritvenem govoru je miniser za ekonomske odnose in razvoj, dr. Marjan Senjur, povedal, da se na tem sejmu predstavlja industrija lesnoobdelovalnih strojev, gozdarstva in Z A Š Č I TA L E SA P R ED Š K O D L J I V CI dela pohištvene industrije, torej vse tiste industrijske panoge, ki so v preteklih letih preživljale hude čase. Lani je bilo v obdelavi Z lesom in lesnimi izdelki moramo ravnati tako, da jih čim lesnimi izdelki. Zagotoviti najmanj učinkovita. Bolj zado­ in dodelavi lesa tisoč podjetij z dvaindvajset tisoč zaposlenimi, dlje ohranimo v zdravem in funkcionalnem stanju. Les, kot moramo takšne pogoje, da bo voljivo zaščito bomo dosegli kar je precej manj kot v preteklosti. Se pa, kot je povedal, že naravni material, je namreč neprestano izpostavljen abiot- les ves čas suh. To dosežemo s le, če bomo premazovali oziro­ pravilnimi konstrukcijskimi ma brizgali suh, že razpokan kažejo tudi izboljšave. Lani sta že dve tretjini podjetij imeli skim in biotskim vplivom, ki povzročajo na lesu razne rešitvami in s skrbnim les. Sredstvo sicer ne bo prodr­ dobiček, dobiček pa se je glede na predhodno leto podvojil. poškodbe. Med abiotske dejavnike štejemo predvsem vzdrževanjem. Zračno suh les lo globoko v les, bo pa dobro Hkrati pa je res, da znaša neto izguba v lesnopredelovalni in padavine, visoke in nizke temperature in sončno svetlobo. je popolnoma varen pred zalilo razpoke, ki so nastale ob pohištveni industriji 3,5 milijarde in daje v teh panogah izguba Razen pri požarih, so poškodbe, ki jih povzročajo ti abiotski okužbo vseh vrst lesnih gliv in sušenju lesa. Če postopek dva še vedno večja od dobička. Vendar moramo vse to, kot je min­ dejavniki, sorazmerno majhne in šele v nekaj letih postanejo napadom insektov vlažnega do trikrat ponovimo, bo uspeh ister poudaril, gledati v okviru gospodarstva kot celote. vidne v obliki razpok, barvnih sprememb, kosmatosti in lesa. Če pa stavbno pohištvo in zaščite toliko večji. V kolikor Gospodarstvo v celoti se namreč izboljšuje, na kar kaže več pokazateljev: gospodarska rast se oživlja, inflacija in obrestne reliefnosti površine lesa. Les pred temi dejavniki zaščitimo z ostrešje izdelamo iz jedrovine pa premazujemo oziroma mere upadajo, po drugi strani pa tudi ni več poceni delovne sile, raznimi površinskimi barvnimi premazi (na primer z oljnimi odpornejših vrst lesa, bo varno brizgamo svež les, ki kasneje konkurenca je vse večja. Ob končuje povzel, daje namen sejma barvami) ali pa v zadnjih letih zelo popularnimi Iazurnimi tudi pred večino insektov, ki razpoka in s tem prekine zaščit­ napadajo suh les. ni sloj sredstva, bo zaščita pritegovati gospodarsko aktivnost v Slovenijo; tu se odpirajo premazi. Ti premazi zaščitijo le površino lesa, mu izboljšajo slaba, kajti prav preko razpok novi posli tako za doma kot za tujino. Zato je izrazil upanje in estetski videz, ne omogočajo pa učinkovite zaščite pred lesni­ željo, da bi bil ta sejem popoln uspeh. Na žalost pa ne moremo pride do okužbe lesa s trosi gliv mi škodljivci. vedno zagotoviti takšnih pogo­ in tudi samice lesnih insektov In sejem LESMA je gotovo ena uspešnejših sejemskih prired­ jev, da bi bil les ves čas zračno najraje ležejo jajčeca v itev, ki se po svoji strokovnosti in specializiranosti uvršča v sam Hitrejše in bolj drastične pada in govorimo o rjavi suh. Razne ograje, okenski razpoke. vrh slovenskih sejmov. Prireditev je bienalna, vsako leto pa poškodbe pa na lesu povzroča­ trohnobi. Glive povzročiteljice okviri, zunanji opaži, predvsem Od enostavnih postopkov zbere, poleg domačih, tudi številna tuja podjetja s področja jo biotski ali biološki dejavniki, bele ali rjave trohnobe poleg pa les v stiku z zemljo, je zelo bomo najboljše rezultate lesarstva in gozdarstva. Letos sodelujejo 204 razstavljalci iz ki lahko že v nekaj tednih ali barvnih sprememb, zmanjšajo izpostavljen lesnim zaščite dosegli z namakanjem. štirinajstih držav, od tega jih je 97 prisotnih neposredno; 59 mesecih močno razvrednotijo tudi mehanske lastnosti lesa do škodljivcem. Zato je potrebno Kvaliteta takšne zaščite pa je domačih in 38 tujih. Sejem se odvija na 5000 m2 razstavnih ali pa celo uničijo les in lesne take mere, da ni več primeren te lesne izdelke pred vgraditvi­ odvisna od vrste lesa in trajanja površin, na ogled pa so stroji za obdelovanje in predelavo lesa, izdelke. Med te dejavnike v za uporabo. Med lesnimi gliva­ jo zaščititi s kemičnimi sred­ namakanja. Tako je nekajmin­ mala orodja, materiali za proizvodnjo izdelkov iz lesa, strokov­ prvi vrsti prištevamo lesne mi je siva hišna goba stvi. utno namakanje po uspehu na literatura in inženiring, s področja gozdarstva pa tudi goz­ darski stroji, naprave, orodja in transportna sredstva. Sejemsko glive in insekte. najnevarnejša uničevalka vgra­ Les učinkovito zaščitimo podobno premazovanju ali dogajanje bo začinjeno še po strokovni plati; zveza lesarjem Lesne glive ob ugodnih pogo­ jenega lesa, saj lahko razgraju­ pred lesnimi škodljivci le, če ga brizganju, nekajurno ali celo Slovenije pripravlja strokovno posvetovanje o brušenju rezil (v jih (vlažen les in pravšnja tem­ je tudi zračno suh les. Pri prepojimo ali impregniramo s nekajdnevno namakanje pa četrtek, 11. junija), Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva peratura) okužijo les s trosi. okužbi lesa s to hišno gobo, je kemičnim zaščitnim sred­ dokaj dobro prepoji les. In če Slovenije pa strokovno posvetovanje s področja lesnoobdelo­ Podgobje, ki požene iz trosa, potrebno izvesti temeljito in stvom, kar pomeni, da sredstvo na tak način zaščitimo že suh valnih strojev in naprav (v petek, 12. junija). prodre v notranjost in s zahtevno sanacijo prostorov. prodre globlje v les. Najbolj razpokan les, je uspeh še boljši. pomočjo encimov razkraja ses­ Lesni insekti lahko močno kakovostno impregnacijo Se enkrat bi želel opozoriti, Sejem LESMA bo odprt do sobote, 13. junija, vsak dan med tavine lesa. Nekatere glive, kot poškodujejo les z vrtanjem dosežemo s kotelskim postop­ da razne barve in lazurni pre­ 9. in 18. uro, zadnji dan pa med 9. in 16. uro. Vsotpnice so po na primer plesni in glive mod- rovov. Še posebno nevarni so kom, ki ga izvajajo na impreg­ mazi ne predstavljajo dovolj 800 tolarjev za odrasle ter po 500 tolarjev za dijake, študente in rivke, povzročajo le barvne insekti, ki napadajo suh les. nacijskih postajah. Ker je tak učinkovite zaščite lesa pred upokojence. spremembe lesa. Plesni obarva­ Med temi sta najbolj znana način zaščite zahteven in vezan biološkimi škodljivci, pa četudi jo les le površinsko, medtem ko hišni kozliček in navadni na določeno lokacijo, se lahko so jim dodani razni fungicidi in modrivke prodrejo globlje v les trdoglavec. Hišni kozliček se odločite za bolj preproste, ven­ insekticidi. Za učinkovito in lahko temno obarvajo celot­ pojavlja predvsem v ostrešjih, dar še dovolj učinkovite zaščito lesa je nujno potrebna Leitz orodja, d.o.o. no beljavo. Mehanske lastnosti trdoglavec in njemu sorodne postopke impregnacije. To so najprej osnovna zaščita, ko pa Škofjeloška c. 56, 4000 Kranj lesa se pri tem bistveno ne vrste pa, poleg ostrešij, napada predvsem premazovanje. briz­ se impregniran les dodobra zmanjšajo. Les pa je razvred­ tudi pohištvo in razne umet­ ganje ali pa namakanje. Ne osuši, ga premažemo še s tel.: 064/311-984, 310-372 noten zaradi estetskega videza. niške predmete in spada med glede na to za kateri postopek površinskim estetskim prema­ fax: 064/310-375 Glive prave razkrojevalke lesa največje škodljivce lesa. se boste odločili, vam svetu­ zom. Večina impregnacijskih pa lahko les popolnoma uniči­ Navodila za sanacijo objektov jem, da zaščito izvajate na sredstev les močno obarva in z Povsod po svetu, kjer so razširjeni les, jo. Podgobje glive izloča v les ob okužbi z lesnimi glivami ali posušenem in dokončno ukro­ estetskim površinskim prema­ encime, ki razkrajajo glavni napadi insektov izdelujemo na jenem, ne pa na vgrajenem zom zakrijemo to obarvanje. umetne mase in barvne nekovine, uporabjajo komponenti lesa - lignin in Biotehniški fakulteti, Oddelku lesu. Impregnirati tudi ne Dobra stran naknadnega pre­ LEITZ - precizna orodja. celulozo. Če lesna gliva razgra­ za lesarstvo. moremo več lesa, ki je bil pred­ maza pa je tudi v tem, da juje predvsem lignin, se okužen hodno premazan s površinskim preprečuje izpiranje zaščitnega les v končni fazi obarva belo in In kako lahko les zaščitimo premazom. sredstva iz lesa. Površinski pre­ Podjetje za proizvodnjo in trgovino govorimo o beli trohnobi. Če pred številnimi biološkimi maz obnavljamo vsake tri do Retnje 35, 4204 Križe pa gliva razkraja le celulozo, se škodljivci? Najcenejši in Od teh treh postopkov sta štiri leta. TeLa/fax: 064/557-491, 5S&-887 zaradi prebitka lignina les najbolj naraven način zaščite je premazovanje in brizganje obarva rjavo ter kockasto raz­ pravilno ravnanje z lesom in najbolj enostavna, vendar tudi • Prof. dr. Franc Pohleven n fi o i a i li rr i fi I z d e l u j e m o: • različne vrste lesenih palet • lesene zaboje • odkupujemo hlodovino smreke, jelke in bora ŠVELC. d,o.o.. TRŽIČ I GRADBENIŠTVO, GRADBENA MEHANIZACIJA ŽAGA, PREDELAVA LESA, TRGOVINA Z LESOM impregnacijsko sredstvo za zaščito lesa Žagarski Obrat Sp. Veterno Žagarski Obrat Kokrica Sp. Veterno 3, 4294 Križe Cesta na Rupo 45 tel.: 064/558-825 tel.: 064/245-453 fax: 064/558-094 Mbt.: 0609/637-100 n u di p r e v nn z a š č i to i r ed g l i v a mi GSM: 041/637-100 i mi l e sn i š k o d l ji 1 .; p o d a l j ša je d d po st l e sa M I Z A R S T VO e g d vf tr i j n o it R O Ž I C" 19 odrobne Jhni&e poda :ke in navod la za porabo vafn je na tehnična služba tovarne Arbo ROŽIC MATJAŽ s.p. IZDELAVA STAVBNEGA IN ? I \ NOTRANJEGA POHIŠTVA mirnih imlkovd.o.o., I vbljana, Pomajjf 75, lŠOljubljon, Podljubelj 253, 4290 Tržič Tel.:064/549-085, 549-161 31,481-M 1^:061^.1154

Description:
kdo je otrokov oče. Tudi Filip je nekaj dni razstave Niti vtkane v otrokov vsakdan. Razstava bo odprta do 28. miška Logitech s podlogo. KABLI
See more

The list of books you might like

Most books are stored in the elastic cloud where traffic is expensive. For this reason, we have a limit on daily download.