1. PDF datoteka

274 Pages·2001·2.07 MB·Slovenian

Revijo subvencionirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor
Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415 - 24/94 mb {teje revija med
proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
vsebina
Darij Zadnikar 5 DESCIENTIA
Mitja Peru{ 11 ZASNOVE HOLISTI^NIH “MODELOV”
ZAVESTI
Paul C. W. Davies 23 DUH V ATOMU
Pogovor z Davidom Bohmom
Mitja Peru{ 33 O BOHMOVI ONTOLO[KI INTERPRETACIJI
KVANTNE FIZIKE IN NAVEZAVI NA
VPRA[ANJE DU[EVNIH PROCESOV
Pogovor z B.J. Hileyjem
Zdenko Zeman 53 SEBSTVO PROTI NARAVI: PRIMER ULIKSES
Dejan Jelovac 67 SISTEM VS. @IVLJENJE
Darij Zadnikar 75 HABERMAS IN LEBENSWELT
René Descartes 87 PISMO O MACHIAVELLIJEVEM VLADARJU
Igor Pribac 91 DESCARTES, BRALEC MACHIAVELLIJA
Ton~i Kuzmani} 115 NAZAJ K POLITIKI
Giovanni Sartori 117 KAJ JE “POLITIKA”?
Anthony Black 135 SREDNJEVE[KE METAFORE POLITI^NE
SKUPNOSTI
Ton~i Kuzmani} 145 NAPREJ K ARISTOTELU!
Miha Jensterle 173 SIBERUT
Tanja Strbad, Bojan Radej 185 TETOVIRANJE: LEPOTA Z NAVDIHOM
SVOBODE
Karmen [terk 205 O MANI IN NEKATERIH Z NJO
POVEZANIH RE^EH
Dorijan Ker`an 227 ZAGATE SOCIOBIOLO[KE TEORIJE INCESTA
(cid:1)(cid:2)(cid:3)(cid:1)(cid:4)
Andrej Klemenc 241 OIKOS DANES IN NIKOLI VE^?
prikazi in recenzije
247
David Bohm, Basil J. Hiley, UNDIVIDED UNIVERSE
(NEDELJENI UNIVERZUM. Ontolo{ka interpretacija kvantne teorije). (Mitja Peru)
Roger Penrose, THE EMPEROR’S NEW MIND (Mitja Peru{)
Massimo Cacciari, GEO-FILOSOFIA DELL’EUROPA (Igor Pribac)
PAROLECHIAVE (Igor Pribac)
Gian Enrico Rusconi, SE CESSIAMO DI ESSERE NAZIONE (Igor Pribac)
Paolo Rossi, IL PASSATO, LA MEMORIA, L’OBLIO (Igor Pribac)
Pavao Braj{a, PEDAGO[KA KOMUNIKOLOGIJA (Andrej Luk{i~)
Tanja Lamovec, KO RE[ITEV POSTANE PROBLEM IN ZDRAVILO POSTANE STRUP (Darja Vesel)
Louise L. Hay, @IVLJENJE JE TVOJE (Jasna Kamin)
povzetki
265
De scientia
^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo se je oblikoval
zlasti kot dru`boslovna in humanisti~na oz. znanstvena revija. ^eprav `ivimo v
znanstveno-tehnolo{ki civilizaciji, je zelo te`ko odgovoriti na vpra{anje, kaj sploh
je znanost. Slepo vero v mite je zamenjala slepa vera v znanost. Orodje boja
proti avtoritetam je postalo vrhovna in nevpra{ljiva avtoriteta. Tak{ne okoli{~ine
zamegljujejo mo`nost znanstvenega odgovora na vpra{anje o bistvu znanosti. V
antiki je bila naloga vednosti, da odkrije resnico, danes znanost resnico proizvaja.
Kot vsaka proizvodnja pa je tudi proizvodnja znanstvenih resnic podrejena marke-
tin{kim pravilom. Znanstvena resnica je pogosto tisto, kar ho~ejo oblastne struk-
ture v politiki, gospodarstvu, raziskovalnih in kulturnih in{titucijah pripoznati za
resnico. V tak{nem okolju je znanost najbolj zanesljivo opredeliti kot produkcijo
znanstvenih ~lankov. Kaj pa je znanstveni ~lanek? To je ~lanek, ki ga objavi
znanstvenik v znanstveni reviji. Kdo je znanstvenik? Tisti, ki ga je univerzitetna
hierarhija primerno inicirala in je sposoben pisati znanstvene ~lanke. Katera revija
je znanstvena? Tu se odgovor zaplete, ker je sistem, ki znanost utemeljuje kot
produkcijo znanstvenih ~lankov, dal takim revijam strukturno pomembno mesto.
Zato so pomembni tudi kriteriji, ki vzpostavijo status znanstvene revije:
– uredniki morajo biti znanstveniki
– ~lanki morajo biti znanstveno recenzirani
– ~lanki morajo imeti ustrezno obliko (citati, literatura, tujejezi~ni povzetki itd.)
– ~lanki morajo biti citirani v drugih podobnih (praviloma tujih) revijah
– revija mora imeti zadostno {tevilo izmenjav s podobnimi (praviloma tujimi)
revijami
– ~lanki v reviji morajo biti indeksirani v razli~nih elektronskih podatkovnih
bazah itd.
Znanstvena revija mora tem kriterijem ustrezati, ker ji v nasprotnem primeru
ustavijo finan~no podporo. Znanstvena je torej samo tista revija, ki prejema
zadostno finan~no podporo. Pri ^asopisu so podporniki produkcije znanstvene
resnice ministrstvi za znanost in kulturo, izdajatelj, nekatere tuje fondacije in
ob~asno {e druge organizacije. V~asih so ti kriteriji povsem nerealni in nesmiselni.
5
Vzemimo za primer {tevilo izmenjav. [teje se, da jih je veliko, kar znanstveno
revijo uvr{~a na pomembno mesto, ~e jih je ve~ kot 200. ^e odmislimo, da v
Evropi te`ko zberemo tolik{no {tevilo primerljivih revij istega tipa (pri ^asopisu
ni prav velikega interesa za ornitologijo in narobe), je ekonomsko vpra{ljivo letno
podariti 1000 izvodov revije. Izdatek bi po`rl ve~ji del dotacije ministrstva, ki je
postavilo tak kriterij. Ta je mogo~e racionalen za matemati~no ali podobno revijo,
ki sloni na formaliziranem jeziku, pri dru`boslovni in humanisti~ni reviji, ki objavlja
v nacionalnem jeziku, pa je to kriterij brez racionalnega merila. Izhod v sili, ki so
ga ubrale nekatere slovenske revije, je izhajanje v angle{kem jeziku. Ti poskusi so
dobrodo{li, {e posebej ~e bi bila angle{~ina bolj{a, vendar ostaja odprto vpra{anje,
v kolik{ni meri mora dru`boslovna in humanisti~na znanost prispevati k bogatitvi
nacionalne kulture in v kolik{ni meri markentin{ki promociji te znanosti in kulture.
Te`ava je preprosto v tem, ker se absolutizirajo merila, ki so zna~ilna za naravo-
slovne in tehni~ne vede. Tam lahko z nekaterimi zadr`ki govorimo o produkciji
resnice, kjer veljavnost znanstvenih stavkov preverjamo z evidenco dejstev. Stavki
dru`boslovnih in humanisti~nih ved pa ne izra`ajo dejstev objektivne stvarnosti,
temve~ so vpleteni v izra`anje in proizvajanje simbolnih pomenov. Njihova veljav-
nost se preverja v komunikaciji in prek njihovega prispevka k socialni praksi. Zato
ne morejo biti univerzalno veljavni kot npr. biokemijske formule. Lokalni problemi
imajo v dru`boslovju lahko enako znanstveno te`o kot planetarni. Humanisti~na
dedi{~ina malega naroda na~elno nima manj{e veljave od dedi{~ine velikih. Razlika
je v tem, da imajo veliki prednosti, ki jim jo daje njihova (politi~na, gospodarska,
informacijska) mo~. [tevilo citatov je zato v tem polju mo~i zelo vpra{ljiv kriterij.
Podoben problem je pri podelitvi statusa znanstveniku. Njegova pozicija v
slovenski znanosti je bolj{a, ~e dosega ustrezen rang na mednarodnih indeksacijah
znanstvene citiranosti. Kriterij je ustrezen s stali{~a naravoslovnih in tehni~nih
ved, kjer je rezultate mogo~e objektivno preverjati in je `e objava v strokovno-
znanstveni reviji pomembno dokazilo veljavnosti, ki se naslanja na tehtne recen-
zentske preskuse. V dru`boslovju in humanisti~nih vedah pa ta kriterij lahko
pripeljemo do absurda. ^e ho~ete biti citirani, objavite divjo in abotno tezo, ki je
zavita v primeren terminolo{ko modni celofan! Z vami bodo polemizirali, vas
kritizirali, se mogo~e iz vas tudi nor~evali, pa kaj, indeks citiranosti se vam bo
strmo vzpel! Nosilec znanstvenih raziskav je pri nas lahko le tisti, ki je citiran v
tujih znanstvenih revijah, kar je zabele`eno v ustreznih podatkovnih bazah. Znano
je, da je kdo, s tem ko je citiran na nekem podro~ju, legitimiran za nosilca
raziskovalnega projekta na povsem drugem podro~ju, ki nima nikakr{ne zveze s
citiranim ~lankom.
Tudi habilitacijski kriteriji, ki postavljajo univerzitetno hierarhijo, so podobni.
Pri matematikih lahko dober strokovnjak dose`e mesto rednega profesorja `e pred
dopolnjenim {tiridesetim letom, v dru`boslovnih in humanisti~nih vedah, pa tudi
6
drugih strokah, ki so bli`e naravoslovju, so tak{ni primeri izjemni. Univerza je z
novim statutom, ki vso “oblast” daje prav rednim profesorjem, izpri~ala mandarinsko
in gerontokratsko vizijo, hkrati pa postavila v podrejen polo`aj tiste stroke, ki so
pri napredovanju v habilitacijah manj prepustne. Povrh vsega pa strokovne
kriterije na Univerzi zaostrujejo, kar je potrebno in dobrodo{lo tisti, pri katerih je
bil edini kriterij napredovanja naravni proces staranja; zanj ne moremo trditi, da
ni objektiven in nepristranski.
Za znanstvenike in univerzitetne u~itelje je vedno pomembnej{e, da razvijejo
smisel za tr`enje svojih “resnic”, ki jih lahko ponujajo na kongresno-simpozijskih
“sejmih” in drugih oblikah akademskega turizma po eksoti~nih de`elah.
Tak{na vizija znanosti je sarkasti~na in pretirana, je pa nujna perspektiva, ~e
jo razumemo in opisujemo kot samozadosten in v sebi zaklju~en sistem, ki si
kriterije postavlja sam. ^e je znanstvena teorija veljavna, le kolikor je sposobna
reproducirati znanstvena vpra{anja, in je znanost le produkcija znanstvenih
“resnic”, ki so znanstvene, kolikor jih pi{ejo znanstveniki, ki so znanstveniki, ~e
so inicirani v univerzitetnih ritualih in citirani v znanstvenih revijah, potem se
tak{na znanost ne razlikuje od srednjeve{ke univerzitetne modrosti, ki je temeljila
na kriteriju, ki se uveljavlja danes: na citiranju avtoritet, ki so avtoritete zaradi
tega, ker jih citirajo. Heinrich Cornelius Agrippa von Nettesheim se v enain{est-
desetem poglavju svojega dela De occulta philosophia, kjer pi{e o tem, kako
molitve, `rtve in posvetitve vzpostavljajo povezave z bogom in ni`jimi nebe{kimi
silami, poimensko sklicuje na devetnajst avtoritet. Poglavje je dolgo eno stran in
nekaj vrstic /prim. Heinrich Cornelius Agrippa von Nettesheim, Die magischen
Werke, Fourier Verlag, Wiesbaden 1982, str. 539-540). Novove{ka znanost se je
utemeljila prav s tem, ko je zavrnila ta kriterij in se odrekla zaprtosti znanosti v
slonoko{~ene stolpe v korist preizkusu tehni~ne, kulturne in socialne prakse.
Zaprtost ima danes smisel, le kot varovalo pred politi~nimi in komercialnimi pri-
tiski, ~e pa se ta zaprtost sistemati~no goji, potem se taka znanost odreka prak-
ti~no-emancipacijski funkciji in odgovornosti, ki ji jo je podelilo razsvetljenstvo.
^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo je zato samo
pogojno znanstvena revija in no~e biti za vsako ceno v znanstvenem main-streamu.
Biti del le-tega pomeni objavljati zgolj znanstvene ~lanke, ki so rezultati raziskav,
ki jih financira dr`ava in drugi mo~nej{i financerji. V tak{nih okoli{~inah lahko
mlaj{i znanstveniki nastopajo le kot soavtorji ~lankov ob svojih mentorjih, pa
~etudi so besedilo napisali v celoti. Tak{ne revije obravnavajo zgolj teme, ki so
ustaljene in jih obdaja avra resnobnosti in “znanstvenosti”. Tak{ne revije so sive,
duhamorne in nekomunikativne, pa ~eprav jih {e toliko citirajo.
Vlogo na{e revije bi lahko opredelili v kategorijah teorije civilne dru`be z
za~etka osemdesetih let. ^asopis za kritiko znanosti je civilna dru`ba misle~ih
in pi{o~ih, ki jih okvir uradne gerontokracijske univerzitetne znanosti utesnjuje.
7
Zato ne objavljamo znanstvenih elaboratov in ekspertiz, temve~ ~lanke naro~amo
in svoje avtorje spodbujamo, da se lotevajo tem, ki so dru`beno in kulturno aktu-
alne. Zato nas citirajo.
Darij Zadnikar
8